Majda Koren (ilustracije: Damijan Stepančič): Na koncu Rimske ceste (KUD Sodobnost International)
Tiste otroke, ki se ne bojijo prostranosti vesolja in bitij z drugih planetov, utegne zanimati, v kakšno dogodivščino sta se tokrat podala navihana sladkosneda trapasta pujsa Kapo in Bundo. Pisateljica, scenaristka otroških oddaj in učiteljica razrednega pouka Majda Koren je namreč izdala tretji del stripovske zbirke o dvojcu, ki mu ni nikoli dolgčas. Namesto v muzeju sta se tokrat znašla v vesoljski ladji, s katero plujeta v neznano. Njune pustolovščine je ilustriral Damijan Stepančič.
Jun'ichirō Tanizaki (prevod: Iztok Ilc): Kakor komu drago (Beletrina)
Zakonca Misako in Kaname sta naveličana drug drugega, ne privlačita se več, ne spita skupaj in že davno bi se ločila, če ne bi razpad zakona pomenil ponižanja. Razkol med njima sovpada z razpetostjo med tradicionalno japonsko in povsem drugačno zahodnjaško kulturo, kar je širša tema tega romana iz leta 1929. Gre za tretje v slovenščino prevedeno delo Džuničira Tanizakija, enega najbolj znanih pisateljev moderne japonske literature, ki je bil kar šestkrat v ožjem izboru za Nobelovo nagrado.
Lucija Stepančič (ilustracije: Damijan Stepančič): Adolf in Eva (Goga)
Restavratorka, literarna kritičarka in pisateljica Lucija Stepančič v svojem novem delu v formi kratkih operet popisuje alternativno različico zgodovine, v kateri Adolf Hitler nikoli ni postal kancler. Uspelo mu ni niti v slikarstvu, zato zdaj kot zguba, blefer in lenuh v družbi Eve, Josepha in Magde Goebbels ter Hermana Göringa dneve preživlja v naselju socialnih stanovanj, v soseski pa ne manjka niti Leni Riefenstahl. Njihov vsakdan vrti okoli teorij zarot in s starostjo povezanih tegob.
Peter Svetina: Štirinajstica: Antologija slovenskega soneta (Mladinska knjiga)
Pesnik, profesor, prevajalec in večkrat nagrajen pisatelj Peter Svetina, poznan po mnogoterih delih za najmlajše, se je v času epidemije novega koronavirusa med drugim ukvarjal z zbiranjem slovenskih sonetov. Nastala je antologija slovenskega soneta, ki združuje dela skoraj sto pesnikov in pesnic. V zbirki so z največ soneti zastopani Milan Jesih, Bina Štampe Žmavc in France Prešeren, ki je na začetku 19. stoletja kot prvi v slovenskem prostoru obvladal in uveljavil to pesniško obliko.
Tina llgo, Tjaša Vilotič, Katja Simončič in Mojca Seljak: Kitajski miti in legende (Miš)
Ker kitajski svet ni imel svojega Homerja, ki bi posamezne mite združil v epsko pesnitev, so kitajske zgodbe o nastanku sveta in različnih božanstvih razpršene po mnogih filozofskih in literarnih besedilih. Iskanje, prevajanje, zapisovanje in prilagajanje zgodb sodobnemu bralcu je projekt, ki so se ga na pobudo Konfucijevega inštituta Ljubljana lotile štiri sinologinje. Izbrale in uredile so 32 tradicionalnih mitov in legend, raznoliko zbirko pa je z ilustracijami opremilo osem umetnikov.
