‘Na konstitutivni seji Sveta RTV je svetnik Sašo Hribar grobo žalil in poniževal novinarje in novinarke RTV Slovenija. V. d. direktorja Televizije Uroš Urbanija je po pooblastilu v. d. generalnega direktorja podal naznanitev kaznivega dejanja žaljive obdolžitve.«

Priznajte, tole je res grozno. Še takrat, ko so v vlogi vedejev, takrat, ko so na izhodnih vratih nacionalke, se morajo junaki, ki so osvobodili nacionalko komunajzarskih spon, braniti z vsemi razpoložljivimi sredstvi. In kaj je tako groznega izrekel Sašo Hribar, da ne gre drugače, kot da se stvari rešijo na sodišču? Okej, Sašo je izrekel marsikaj. V svoji zgodovini radijskih in televizijskih pojavljanj je nasajal vse po vrsti. Politike, estradnike, namišljene zvezdnice, svoje šefe in šefinje, najraje pa bedake.

In večina teh bedakov seveda ni razumela, kaj so ironija, humor in parodija. Skakali so v zrak zaradi enega samega vzroka. Popolnega manka smisla za humor. Pri vsej plejadi malih ljudi, nesposobnih šefov, političnih vernikov in političnih nameščencev je bila ta lastnost najbolj očitna. Za njih je bilo vse smrtno resno, vse usodno, vse državotvorno oziroma razdiralno in vse na robu katastrofe. To odsotnost razumevanja parodije in domislic smo spremljali dobri dve leti. Dve leti, ko so osvoboditelji nacionalke smrtno resno ponavljali take nebuloze, take bedarije in take oslarije, da je bilo to že skrajno smešno. Skratka, ko so vse skupaj jemali tako zares, so ustvarili kopico najbolj komičnih in tragičnih momentov nacionalkine zgodovine.

Torej, kaj je res rekel svetnik Sašo Hribar? Dvojna vedeja navajata naslednji citat iz razprave gagajevca Sašota: »Na ruševinah so postavili ruševine in nič novega. In včeraj, če ste pogledali pogovor naše sugar muti in našega generalnega direktorja, ste lahko videli, da se je oslonil na edini projekt, ki mu je bil res pomemben, in to je projekt Panorama. Projekt Panorama je bil že od začetka zgrešen, zgrešen je bil na vseh nivojih, že sam avtor projekta ni bil prepričan v to, kar je naredil. Pravzaprav je že vnaprej vedel, da iz tega ne bo nič. In tudi razpisi, ki so bili za te umotvore, ki jih je naredil pod taktirko vršilca dolžnosti generalnega direktorja. Popolnoma vseeno jim je bilo, ali vlečejo kuglico iz trotl bobna, ali delajo v zabavnem programu, ali delajo v erotičnem programu, ali kjerkoli že, samo da so na televiziji.«

Gospoda dvojna vedeja sta v tem prepoznala dejstva, ki lahko škodujejo časti ali dobremu imenu drugega. Sašo je pač govoril o projektu, ki se mu smeji vsa Slovenija. Panorame ne gleda skoraj nihče. Nihče je ne citira, nihče ne ve, kdo jo vodi, nihče ne ve, komu je namenjena, in nihče se ne spomni niti enega prispevka. Sašo govori o projektu, ki je študijski primer. Na njem se lahko generacije, ki študirajo novinarstvo, medije, nove platforme in televizijski izraz, učijo, kako se nečesa ne dela. Učijo, kako plehka, prazna, nevedna in površna je lahko osrednja medijska javna hiša. Naučijo, kam lahko nekdo pripelje medij, če ga vodi le ena agenda. Agenda maščevanja. Ker Panorama je skupaj s pogovorno oddajo Arena nadomestila Studio City. Osvoboditelji so v zgodovino poslali eno od ikon nacionalke z Marcelom Štefančičem jr. na čelu in na to mesto postavili spomenik amaterizmu. Spomenik slabega okusa in nevednosti. Ja, osvoboditelji so na nacionalko pripeljali ta osnovni koncept. To je koncept, ki sliši na ime, da ima vsak pravico do nevednosti. Vsak je lahko neveden, samo da je dober po srcu. Ali pa da je naš. Ali pa da je poslušen.

Ampak dvojna vedeja nista užaljena zaradi tega. Onadva branita eno najbolj pogumnih novinark in voditeljic osamosvojene Slovenije. Branita osebo, ki je nacionalko pogumno branila​, ko so jo začele prevzemati mračne sile. Branko Grims je to označil za barbarski prevzem. Pripravljala je izjemne predreferendumske pogovore in nam razjasnila, kakšne zvijačnosti se skrivajo z uveljavitvijo novega zakona o RTV. Skratka, branita Vido Petrovčič, ki se v diskusiji Saša Hribarja skriva pod sintagmo sugar muti. Ne branita sebe, temveč svojo kolegico. Kar je vsekakor lepo in dejanje, ki mu lahko le prikimamo. Lepo je, če te šef, četudi je le v vlogi vedeja, brani. Stoji za teboj, ti nudi pomoč, te spodbuja in organom pregona naznani vsakogar, ki lahko s svojimi besedami škoduje tvojemu dobremu imenu. Prepoznala sta očitek neresničnega žaljivega dejstva v primeru označbe sugar muti. Saj vedeja dobro vesta, da je zadaj v bistvu ​ sugar mama. Vedeja dobro vesta, da gre za popačenko, ki jo tudi razložita vsem nevednežem. Sugar muti naj bi bila oseba, ki mlajši osebi nudi finančno in materialno podporo v zameno za seksualne ali romantične užitke.

Ste razumeli? Sašo Hribar se je morda šalil, morda hotel zveneti zabavno, pa je trčil ob ledeno goro. Ta gora takoj vidi zaroto. Takoj vidi sovražne sile, ki jih je treba uničiti. Prijaviti in ovaditi. Čaka nas vroče poletje, kjer bodo ovadbe prihajale z vseh strani. No, ja, le ene strani. Strani, ki zagovarja pravico do nevednosti in nima absolutno nobenega smisla za humor ...