Strinjam se z mnenji vprašanih in bi se navezal na prof. Ostana, ki je postavil Maximarket v širši kontekst Trga republike kot »reprezentančnega prostora« in vlogo Maximarketa s kulturnimi programi.
Večkrat se je omenjala knjižnična ponudba, bi pa podal še en potencialni vidik, muzealski, in predstavitev slovenske politične poti v 20. stoletju. Nosilec osrednje razstave o 20. stoletju je Muzej novejše in sodobne zgodovine Slovenije s prostori v Cekinovem gradu ob Hali Tivoli, ki pa, kolikor vem, poka po šivih in je oddaljen od ožjega mestnega središča. Nedvomno bi selitev muzeja s stalno razstavo v Maximarket pripomogla k njegovemu nadaljnjemu razvoju, na drugi strani pa bi njihova stalna razstava vsebinsko dopolnila »reprezentančni prostor« in simbolično povezala tudi dva trga, ki sta bila osrednji mesti v naši politični zgodovini oziroma politični razglasitvi dogodkov: Kongresni trg v letih 1918 in 1945 in Trg republike leta 1991. Površina Maximarketa omogoča novo, izpopolnjeno stalno razstavo z osamosvojitvijo, ki bi presegla nepotrebno muzealsko politizacijo osamosvojitve. Razstava in muzej v Maximarketu v središču mesta sta tudi nedvomno priročnejša za obisk, za turistično ponudbo ali pa za obisk političnih delegacij parlamenta in drugih teles, če/ko bi se to vključilo v program obiskov.
Kaj pa s Cekinovim gradom? Vsebina zanj se ponuja sama po sebi: športna dediščina. Lokacija je že v osnovi povezana tudi z razvojem športa. Lastniki Koslerji so imeli pod gradom urejeno tenisišče, ki so ga po prvi vojni oddali Iliriji, ki je tu pozimi uredila drsališče za umetnostno drsanje, hokej in rekreativno drsanje (zato je tam tudi hala Tivoli), čez Celovško cesto na Koslerjevih travnikih (danes bloki) je bilo urejeno nogometno igrišče s tekališčem, pomemben član Ilirije je bil Stanko Bloudek, ki ima doprsni kip skrit med brežino do Hale Tivoli in spodnjimi igrišči za padel – katastrofa, pa državno odlikovanje za šport je poimenovano po njemu. S Cekinovim gradom bi končno lahko uredili športno dediščino, sorazmerno vehementnemu poudarjanju družbene in nacionalne vloge športa, ki pa se vse bolj drobi na različne 'zbirke': alpsko smučanje v Tržiču, Planica v Nordijskem centru, govorice o olimpijskem muzeju, Hall of Fame v stoženski dvorani in še bi lahko naštevali …
Če pogledamo športno-muzealsko okolico, so Hrvati konec januarja tega leta v središču Zagreba odprli stalno razstavo hrvaškega športa. Postavil jo je Hrvaški sportski muzej, ki je bil ustanovljen tri leta pozneje kot slovenski. Ustanovilo ga je »kulturno ministrstvo«. Zagrebčani se sicer zavedajo, da je aktualna stalna razstava kratkoročna rešitev, kajti poslovne prostore imajo v stavbi blizu trga bana Mažuranića, stalna razstava pa je v drugi stavbi na Ilici, vendar jo imajo in nadgrajujejo delo. Pa mi? Najprej smo športni muzej ustanovili (2000), pa so ga ukinili (2012) in izbrisali iz razvida muzejev, zbirko prenesli pod ZŠRS Planica in končno pod Slovenski šolski muzej (2021), da je zbirka po vladni reorganizaciji ministrstev ločena od športa in ždi na Kopitarjevi. O iskanju nove lokacije se nekaj napleta, skrivnostno v ožjem krogu, kaj šele o ideji stalne razstave itd. Zagrebčani pa so npr. že v prejšnjem desetletju pripravili scenarij stalne razstave, pa jim jo je potem potres zagodel in konec januarja so, kot je poudarila ministrica za kulturo ob otvoritvi, zaprli zgodbo.
Vrnimo se k Maximarketu. Seveda je na prvem mestu dejstvo, ki ga poudari podžupan Rok Žnidaršič, da je treba najprej »odpreti pogovor z lastnikom nepremičnine«. In potem pride če, če, vendar če bi se 'če' premaknil v smer javnega interesa, če bi vzeli v zakup tudi muzealski vidik; no potem bi selitev Muzeja novejše in sodobne zgodovine Slovenije z nadgrajeno predstavitvijo slovenske državotvornosti lahko bistveno dopolnila reprezentančnost Trga republike. Izpraznjen Cekinov grad pa bi omogočil športni dediščini selitev v »domače okolje« in ponovno ustanovitev Muzeja slovenskega športa, kjer bi pred gradom lahko stal tudi primeren spomenik Bloudku, v parku bi potekale športno-muzealske delavnice oziroma aktivnosti, v gradu pa stalna in občasne razstave, kar bi nas postavilo ob bok športnim silam. Nenazadnje, po statistki Greatest Sporting Nations, je bila Slovenija 'per capita cup' v letu 2025 tretja na svetu!
Tomaž Pavlin, Ljubljana