Ne glede, ali je Polona Jamnik (Dnevnik, 6. 11.) pismo z zgornjim naslovom napisala kot kozerijo, kot satiro à la Butalci ali kot poskus vživljanja v Roberta Goloba, je treba priznati in se že vendarle enkrat soočiti z dejstvom: družbenopolitično skupnost (v Sloveniji državo ali občino) je treba voditi kot podjetje. Za to skupnost morajo veljati vsa pravila, ki veljajo za gospodarske subjekte. S pristavkom, da je treba tudi za podjetja (gospodarske subjekte) uveljaviti – kjer koli je to možno ali smiselno – načela demokracije. To pa so načela, ki jih izvorno pomeni besedica demokracija (vladavina ljudstva). Z drugimi besedami: vsakršna skupnost (združba ljudi, najsibo gospodarska ali družbenopolitična) je ustanovljena predvsem zato, da nudi svojim uporabnikom neke storitve, ki jih uporabniki potrebujejo.
Gospodarske skupnosti imajo še en poglavitni namen: producirati tisto, kar trg potrebuje. Svojim uporabnikom (zaposlenim) pa nuditi poleg relativno dobrih delovnih pogojev še vsaj plačo (sredstva za preživljanje). Na ta način mora tudi država ali občina svojim uporabnikom, to je državljanom in državljankam oziroma občanom ali občankam, nuditi relativno ugodne pogoje življenja. V primeru združevanja ljudi v gospodarske družbe ljudje uresničujejo svoj najbolj temeljni motiv, to pa je, da v delu in ustvarjanju uresničujejo smisel svojega življenja. Poleg tega se ljudje združujejo v gospodarske družbe tudi z namenom, da si zagotavljajo materialne pogoje za preživetje svojega življenja. V družbenopolitične skupnosti (državo ali občine) pa se ljudje združujejo zato, da si zagotavljajo svobodno združevanje in delovanje v okviru gospodarskih družb in da si ustvarjajo pogoje, v katerih si lahko uresničujejo materialne pogoje, ki si jih pridobivajo s tem, da se združujejo v gospodarske družbe.
Kot lahko uvidite, nikjer ni predvidena vloga političnih strank. Že zato ne, ker politične stranke ne predstavljajo ljudi, ampak le same sebe oziroma vodstva političnih strank. Bolj smiselno in razumljivo kot dolgo utemeljevanje napisanega (pa tudi prostor tega ne dopušča) je ponazoritev z obstoječimi sistemi v raznih državah sveta (predvsem državah, ki zagotavljajo, da velja pri njih kapitalistični družbenopolitični sistem in ki se deklarirajo kot demokratične države). Napovedati moram še, da bodo zgoraj omenjeno obliko vodenja države uveljavili verjetno v tridesetih, najkasneje pa v štiridesetih letih tega stoletja. Mnogi od bralcev boste to preobrazbo kapitalističnega družbenopolitičnega sistema doživeli, jaz je najbrž ne bom.
Torej primeri: ta novi sistem bo na neki način podoben sistemu, ki ste ga mnogi že doživeli, to je jugoslovanskemu sistemu (skratka samoupravnemu sistemu). Sicer pa je od današnjih držav še najbližje temu novemu sistemu današnji kitajski sistem, deloma predsedniški sistem kot v Franciji ali Rusiji (po drugi strani pa je ameriški predsedniški sistem popolnoma zavožen). Tudi nemški sistem (po katerem se najbolj zgledujemo, ker je v tem sistemu veljava političnih strank najvišje upoštevana) je po vsej verjetnosti ekonomistično gledano malo zgrešen (Nemčija pač drsi v recesijo, ekonomsko močno so jo držale izjemne osebnosti, kot sta bila kanclerja Kohl in Merklova). Posebno pozornost pa je treba nameniti švicarskemu modelu, ker združuje tako izjemno ekonomsko uspešnost kot izjemno veliko udeležbo upravljanja države s strani njenih državljanov (npr. referendumi).
Za zaključek pa še tale čudovita primerjava: v eni od oddaj Tarča je Matej Arčon iz vladajoče stranke primerjal vodenje države z vodenjem kolektivnega športnega moštva, ki ga vodi selektor. V tej primerjavi je v primeru države Slovenije selektor predsednik vlade. Pritegnil mu je tudi Zvonko Černač, predstavnik največje opozicijske politične stranke. Kar nakazuje, da sta oba politična pola prepoznala v bistvu to, kar sem zapisal zgoraj. In kar dajejo slutiti govorice o veliki koaliciji (združitvi obeh ideološko nasprotnih polov). Ki pa se je Tonin boji (zato, ker bo v tem primeru »izvisel«). Kot tudi obe koalicijski stranki.
Uroš Blatnik, univ. dipl. psih., Ljubljana
