V civilnem pravu lahko zastara skoraj vsaka obveznost, izjem je malo. Ker z zastaranjem ugasne pravica upnika izterjati določeno dolžnikovo obveznost, četudi je ta nesporna in pripoznana, je treba biti zelo pozoren na (različne) zastaralne roke. V tokratnem pravnem leksikonu torej nekaj več o zastaranju.
Zastaranje začne teči prvi dan po dnevu, ko je upnik imel pravico terjati izpolnitev obveznosti, če za posamezne primere ni z zakonom določeno kaj drugega. Če je obveznost v tem, da se kaj ne stori, kaj opusti ali kaj trpi, začne zastaranje teči prvi dan po dnevu, ko je dolžnik ravnal proti taki obveznosti.
Zastaranje nastopi, ko se izteče zadnji dan z zakonom določenega časa, pri čemer se v zastaranje všteje tudi čas, ki je pretekel v prid dolžnikovim prednikom.
Pravila obligacijskega zakonika (OZ-A) o zastaranju so prisilne (kogentne) narave, kar pomeni, da s pravnim poslom ni mogoče določiti daljšega ali krajšega zastaranja, kot je čas, ki ga določa zakon. Prav tako s pravnim poslom ni mogoče določiti, da zastaranje nekaj časa ne bo teklo. Dolžnik se tudi ne more odpovedati zastaranju prej, kakor preteče zanj določen čas.
Splošni obligacijski zastaralni rok je pet let. Terjatve torej zastarajo v petih letih, če ni z zakonom določen drugačen rok. Gre za splošno pravilo, ki dopušča, da zakon zastaralne roke za nekatere druge obveznosti uredi drugače. Če pa takih drugačnih pravil zakon ne določa, se uporabi pravilo o splošnem zastaranju – torej petletni zastaralni rok.
Odškodninska terjatev za povzročeno škodo zastara v treh letih, odkar je oškodovanec izvedel za škodo in za tistega, ki jo je povzročil. Gre za relativni zastaralni rok, ki se torej šteje od trenutka, ko sta kumulativno (skupaj) nastopili obe okoliščini: ko je oškodovanec izvedel za nastalo škodo in pa za tistega, ki jo je povzročil. Ne glede na to pa za zastaranje odškodninskih terjatev obstaja še absolutni zastaralni rok, ki je pet let – odškodninska terjatev torej v vsakem primeru zastara v petih letih, šteto od tedaj, ko je škoda nastala.
Za nekatere terjatve je določen posebno kratek zastaralni rok, in sicer v enem letu zastarajo terjatve za dobavljeno električno in toplotno energijo, plin, vodo, za dimnikarske storitve in vzdrževanje snage, če je bila dobava oziroma storitev izvršena za potrebe gospodinjstva, terjatve radijske in televizijske postaje za sprejem programov, terjatve pošte in telefona za uporabo telefonov in poštnih predalov, kot tudi druge njihove terjatve, ki se plačujejo v trimesečnih ali krajših rokih, terjatve za naročnino na občasne publikacije, šteto od takrat, ko je iztekel čas, za katerega je bila publikacija naročena, in terjatve za storitve zagotavljanja dostopa do medmrežja, za storitve zagotavljanja uporabe elektronske pošte in elektronskih poštnih predalov, za storitve vzdrževanja spletnih strani in za storitve, povezane z dostopom do kabelskih in satelitskih radijskih in televizijskih programov, ki se plačujejo v trimesečnih ali krajših rokih.
Pri teh terjatvah začne zastaranje teči po poteku leta, v katerem je terjatev dospela v plačilo. Pomenljivo je, da zastaranje teče, čeprav se dobave ali storitve nadaljujejo.
