Nenadna izguba zaposlitve je nekdanjega britanskega vodjo korporativnega komuniciranja z letne plače v višini 64.000 evrov pahnila na rob preživetja. Njegov primer, o katerem je pisal časnik The Telegraph, pa je zanimiv, saj razkriva vse večjo ranljivost sodobnega srednjega razreda in opozarja na strukturne pomanjkljivosti sistema socialne varnosti v mnogih državah.
Alex Tuck je še nedavno sodil med tiste britanske davkoplačevalce, ki so obdavčeni po najvišji dohodninski stopnji. Kot strokovnjak za stike z javnostmi je letno zaslužil 55.000 funtov (približno 64.000 evrov). Po prekinitvi delovnega razmerja in izplačilu trimesečne odpravnine se je hitro znašel v finančni vrzeli, saj ni imel ustvarjenih zadostnih prihrankov. Trenutno prejema britansko osnovno državno socialno pomoč (znano kot »universal credit«), ki znaša zgolj 340 funtov oziroma približno 389 evrov na mesec.
V Združenem kraljestvu so življenjski stroški v zadnjih dveh letih drastično narasli zaradi visoke inflacije. Omenjen znesek državne pomoči ne pokrije niti osnovnih fiksnih stroškov, kot so najemnina in preživnina. Tuck je za britanske medije pojasnil, da prehod z dobro plačanega zaposlenega na prejemnika socialne pomoči predstavlja izjemen finančni in psihološki šok. Trenutno se pri preživljanju zanaša predvsem na pomoč partnerice in staršev.
Pasti sistema
Tarča kritik ekonomistov in iskalcev zaposlitve je predvsem mehanizem zmanjševanja socialne pomoči ob lastnem zaslužku, tako imenovana stopnja odbitka. Pravila določajo, da se za vsak dodatno zaslužen funt socialna pomoč avtomatsko zmanjša za 55 penijev (približno 0,63 evra). Po oceni strokovnjakov takšen sistem destimulira občasno delo in ni prilagojen izkušenim strokovnjakom, ki se poskušajo z manjšimi projekti vrniti na trg dela. Tuck se namerava v prihodnosti izogniti klasičnemu zaposlovanju in vzpostaviti lastno podjetje za komunikacijsko svetovanje.
Primer iz Velike Britanije opozarja na širši trend na evropskih trgih dela, ki po obdobjih visoke rasti kažejo jasne znake ohlajanja. V Nemčiji, največjem evropskem gospodarstvu in ključnem partnerju slovenskega izvoznega sektorja, je bilo januarja zabeleženih 3,1 milijona brezposelnih, kar je najvišja številka po letu 2014. Tudi po sezonski prilagoditvi ostajajo številke visoke, medtem ko število razpisanih prostih delovnih mest opazno upada.
Sprememba paradigme
Analitiki opozarjajo na spremembo paradigme: bistveno se ni povečalo samo tveganje za izgubo zaposlitve, temveč so se drastično zmanjšale tudi možnosti za hitro ponovno zaposlitev.
Število na novo objavljenih prostih delovnih mest je v številnih evropskih državah na najnižjih ravneh v zadnjih letih. Strokovnjaki za kadre in zaposlovanje zato svetujejo izjemno previdnost pri menjavi kariere in temeljit premislek o dejanskih možnostih na trgu, preden se posamezniki odločijo za prostovoljni odhod z delovnega mesta.
