Hišni ljubljenčki so v zadnjih desetletjih postali polnopravni družinski člani, a žal je njihova priljubljenost ustvarila tudi enega najbolj donosnih in temačnih črnih trgov v Evropi. Nelegalna preprodaja, nehumane razmere na tako imenovanih pasjih farmah in vzreja živali z ekstremnimi telesnimi značilnostmi, ki vse življenje trpijo v bolečinah, so prepričali evropske odločevalce, da je čas za radikalne spremembe.
Evropski parlament je tako 28. aprila letos že potrdil predlog uredbe EU o dobrobiti psov in mačk ter njihovi sledljivosti. Preden pa nova in poostrena pravila stopijo v veljavo, sta potrebni še formalna potrditev sveta Evropske unije in objava v uradnem listu Evropske unije. Uredba bo neposredno vplivala na milijone evropskih gospodinjstev, močno pa bo zarezala tudi v slovenski prostor.
Skrajni rok je 31. december
Medtem ko sta v Sloveniji obvezno čipiranje psov in njihova registracija že dolgoletna praksa, pa področje lastništva mačk vse do nedavnega ni bilo sistemsko urejeno. Nova evropska pravila predvidevajo obvezno čipiranje in registracijo vseh mačk, na kar se Slovenija že pospešeno pripravlja.
Na Upravi za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin (UVHVVR) pojasnjujejo, da je bila obveznost pri nas uvedena že z novelo zakona o zaščiti živali iz lanskega leta. Ta določa, da morajo biti vse lastniške mačke označene z mikročipom in vpisane v centralni register hišnih živali.
Za slovenske lastnike mačk to pomeni, da se čas izteka. Lastniki morajo za označitev in registracijo svojih mačk poskrbeti najpozneje do 31. decembra. Določba se namreč začne v polnosti uporabljati 1. januarja 2027, do takrat pa poteka prehodno obdobje, v katerem država lastnikom sofinancira stroške označitve. Veterinarski ambulanti bo iz proračuna povrnjen znesek v višini 30 evrov (z DDV) za opravljeno storitev označitve in prijave mačke v CRHŽ. To pomeni, da bo račun za lastnika za 30 evrov nižji od cene na ceniku ambulante. Priporočena cena za označitev, izdajo potnega lista in prijavo mačke v CRHŽ znaša 32,89 evra, zato bo lastnik plačal le razliko.
Nadzor se bo sprva izvajal v okviru rednega veterinarskega nadzora ter ob obravnavi konkretnih primerov, denimo pri najdenih, poškodovanih ali zapuščenih mačkah. Kot poudarjajo na ministrstvu, namen tega ukrepa ni administrativno obremenjevanje lastnikov, temveč zagotavljanje sledljivosti, hitrejše vračanje izgubljenih živali ter učinkovitejše ukrepanje in boljši nadzor nad nenadzorovanim razmnoževanjem.
Konec anonimnih oglasov
Ena ključnih tarč nove evropske zakonodaje je spletna prodaja, ki je trenutno glavno stičišče preprodajalcev in naivnih kupcev. Evropa napoveduje strog nadzor in obvezno registracijo vseh, ki prodajajo mladiče. Nova ureditev gre v smeri bistveno večje sledljivosti, pri čemer je predvideno, da bodo morali biti psi in mačke označeni ter registrirani še pred samo prodajo ali oddajo. Prav tako bodo morale biti podatkovne baze posameznih držav članic medsebojno povezane.
To pomeni popolno revolucijo za spletne oglasnike, kot je denimo slovenska Bolha, in družbena omrežja. Pri spletnih oglasih bo po novem pomemben element prav možnost preverjanja identifikacije in registracije živali. Prodaja mladičev tako ne bo mogla več temeljiti zgolj na privlačnem oglasu in slepem zaupanju kupca, temveč bo morala biti vsaka žival sledljiva vse do odgovorne osebe – vzreditelja oziroma prodajalca. Na UVHVVR se zavedajo, da bo nadzor nad spletnimi oglasniki izvedbeno izjemno zahteven, zato bodo po njihovih besedah potrebni specifični tehnični ukrepi, tesno sodelovanje z upravljalci platform in usklajen nadzor organov.
Kinološka zveza Slovenije (KZS) napovedane ostrejše ukrepe odločno podpira. Predsednik KZS Hari Arčon pojasnjuje, da vsak nadzor in preverjanje lahko dosežeta svoj namen, vendar opozarja na ključni pogoj: pravila se morajo dejansko izvajati in nadzirati v praksi.
Arčon izpostavlja, da pri registriranih vzrediteljih znotraj KZS popolna sledljivost obstaja že danes. »Vsako leglo je evidentirano, izvajajo se pregledi legel preko vzrejnih referentov, ki preverjajo pogoje bivanja, zdravstveno stanje živali in kakovost okolja,« navaja predsednik KZS. Pri tem dodaja, da se pri njih spoštujejo izjemno stroga pravila, med katerimi je tudi 292-dnevni rok med legli, s čimer preprečujejo izčrpavanje in zlorabo plemenskih psic za množično produkcijo. »Naš cilj ni množična proizvodnja psov, ampak odgovorna in kakovostna vzreja, ki izboljšuje pasme ter zagotavlja zdrave in stabilne pse,« poudarja.
Pošteni pod drobnogledom, črni trg pa cveti
Vendar pa se slovenska kinologija sooča z resnim problemom. Arčon opozarja, da še vedno ni dovolj jasne ločnice med odgovornimi vzreditelji, ki delujejo pod okriljem KZS in spoštujejo pravila, ter tistimi, ki sistem zlorabljajo za hiter zaslužek. Trg preplavljajo tako imenovani »šteparji« in preprodajalci, ki izkoriščajo priljubljenost določenih pasem ter pse prodajajo brez rodovnika in zdravstvenega pregleda pod pretvezo, da gre za »enako kakovostne« pse, le da so cenejši. »Kupec vidi le nižjo ceno, ne vidi pa zdravstvenih tveganj, slabih pogojev vzreje in pomanjkanja odgovornosti, ki stojijo za takšno prodajo,« svari Arčon.
Pri tem pridemo do velikega paradoksa slovenske ureditve. Registrirani vzreditelji, ki delujejo transparentno, opravljajo drage zdravstvene preglede in spoštujejo etični kodeks KZS, so pod najstrožjim drobnogledom inšpekcij. Ker so evidentirani in sledljivi v sistemu, jih je ob morebitnih manjših administrativnih napakah najlažje preverjati in tudi sankcionirati. »Medtem pa velik del črnega trga ostaja praktično nedotaknjen,« opozarja Arčon. Prav zaradi tega na KZS upajo, da bo enotna evropska zakonodaja, predvsem enotna baza čipiranih živali, pripomogla k preprečevanju zlorab. Tak sistem bi namreč močno olajšal odkrivanje nelegalnih preprodajalskih verig, ki pogosto uvažajo mladiče iz tujine iz vprašljivih razmer in jih nato, tudi preko Slovenije kot tranzitne države, prodajajo naprej na zahodne trge. Kljub temu Arčon ostaja realist: »Nova evropska zakonodaja ne bo prinesla bistvenih sprememb, če je ne bomo znali učinkovito izvajati doma.«
Pri uvajanju novih ukrepov je po njegovem mnenju absolutno nujno, da se jasno loči med odgovorno, registrirano kinološko dejavnostjo in kriminalnimi strukturami, ki živali izkoriščajo za dobiček. Ne sme se zgoditi, da bi ukrepi neupravičeno prizadeli in obremenili tiste, ki že zdaj delujejo etično in strokovno.
Kako bo s kratkogobčnimi psi?
Zelo pereča in čustvena tema prihajajoče evropske zakonodaje pa je tudi omejevanje vzreje živali z ekstremnimi telesnimi značilnostmi. Nova pravila namreč predvidevajo, da se psi in mačke z ekstremnimi konformacijskimi značilnostmi, kot so denimo močno potlačeni gobčki pri francoskih buldogih in mopsih, izključijo iz vzreje, če obstaja veliko tveganje za škodljive posledice za njihovo dobrobit. Za te živali so predvidene tudi omejitve sodelovanja na razstavah in tekmovanjih.
Na UVHVVR pojasnjujejo, da bo evropska komisija sprejela še dodaten izvedbeni akt, ki bo določil natančnejša merila za ocenjevanje, kdaj je neka telesna lastnost pretirana oziroma škodljiva. Ta akt bo določil tudi postopke, po katerih se živali izločajo iz vzreje ali omeji njihova reprodukcija. Zato pravijo, da v tem trenutku še ni mogoče napovedati nacionalne prepovedi posameznih pasem pri nas. Bo pa po njihovih besedah zaradi celotnega paketa novosti verjetno potrebna sprememba slovenskega zakona o zaščiti živali, zlasti na področju evidenc, sankcij, registracije vzrediteljev in pristojnosti nadzora.
Kako pa na omejevanje brahicefaličnih (kratkogobčnih) pasem gleda slovenska kinologija? Hari Arčon potrjuje, da potekajo v zahodni Evropi močne kampanje proti tem pasmam. Opozarja pa na širši kontekst: te pasme niso nastale čez noč, nekatere obstajajo že več kot sto let in so bile sprva funkcionalno oblikovane. »Res pa je, da je v določenih linijah in z intenzivno selekcijo prišlo do odstopanj, ko so se posamezne telesne značilnosti razvile v smeri, ki lahko povzročajo zdravstvene težave,« priznava Arčon in dodaja, da je to neposredna posledica modnih trendov in pretiranega poudarka na določenem videzu.
Kljub temu KZS ostro nasprotuje ideji o popolni prepovedi določenih pasem. Takšni ukrepi v praksi po njihovem prepričanju ne dosežejo učinka, saj povpraševanje kupcev ne izgine, temveč se le preseli v nelegalne tokove, kjer ni nobenega nadzora nad zdravjem živali. To bi stanje za živali naredilo še bistveno hujše.
Kakšna je torej rešitev? V Kinološki zvezi Slovenije imajo jasno stališče: zdravje psa je absolutno na prvem mestu, vse drugo – videz, standard, razstavni uspehi – mora biti temu podrejeno. »Bolj smiseln pristop je postopno vračanje k zmernejšim, funkcionalnim standardom pasem, kakršni so obstajali v preteklosti, ob doslednem upoštevanju zdravstvenih kriterijev,« pojasnjuje Arčon. V slovenski kinologiji že spodbujajo vzrejo zdravih psov, kjer je pri plemenjakih in vzrejnih psicah posebna pozornost namenjena zdravstvenim pregledom, še posebej pri tveganih pasmah.
Evropska unija torej zarisuje nova, ostra pravila igre. Vendar pa bo uspeh te zakonodaje odvisen od prenosa v slovenski prostor, učinkovitega inšpekcijskega nadzora in predvsem od spremembe miselnosti potrošnikov, ki morajo ob iskanju novega družinskega člana zdravje in etiko postaviti pred nizko ceno. Kot poudarjajo strokovnjaki – zdravje ne sme biti nikoli kompromis.
