Diamanti so večni, kot je naslov filma o Jamesu Bondu iz leta 1971. Ali pa dekletovi najboljši prijatelji, kot je v filmu Možje imajo raje plavolaske zapela Marilyn Monroe. V vsakem primeru pa so izjemno redka dobrina, predmet poželenja, ki mu v bleščečem svetu razkošja skoraj ni para. Pri čemer tudi med njimi vlada stroga hierarhija. Navadni beli diamanti, četudi brezhibni, so šele uvod v pravljico, ki se začne tam, kjer narava naredi napako; tam, kjer se v kristalno mrežo ogljika vrine atom bora, ki rodi modrino, ali kjer neznanske sile med nastajanjem popačijo strukturo in ustvarijo redkost, večjo od glavnega dobitka na loteriji. Rožnati diamanti so prav takšni čudeži. Njihov izvor še danes ni povsem pojasnjen, znanstveniki pa domnevajo, da so nastali v izjemnih pogojih tlaka, ki so trajno spremenili način, kako kamen lovi svetlobo. Med njimi najdemo tudi najdražji diamant vseh časov, ki so ga aprila 2017 na dražbi hiše Sotheby's v Hongkongu prodali za rekordnih 71,2 milijona dolarjev.
Diamant Pink Star (roza zvezda) je njegovo uradno ime, ob katerem bi kdo nemara pomislil, da gre za najnovejšo ladjo za križarjenje po Karibih. A v resnici je to torej približno kot manjša sliva velik diamant, ki spada v elitni klub diamantov tipa IIa, kamor sodi manj kot dva odstotka vseh dragih kamnov na svetu. To so kemično tako čisti diamanti, da delujejo skoraj nadnaravno prozorni – kot bi skoznje gledali v neskončnost. Ali kot je že leta 2003, ob predstavitvi diamanta javnosti, zapisal novinar Financial Timesa Mike Duff: »To je najredkejši, najizvrstnejši, najdragocenejši kamen, kar jih je svet kdaj videl.«
Zapleteno brušenje
Zgodba diamanta Pink Star sega v leto 1999, ko je rudarsko podjetje De Beers v enem od svojih rudnikov v Južni Afriki – natančna lokacija je ostala poslovna skrivnost, čeprav mnogi namigujejo na znameniti rudnik Premier – izkopalo grobo surovi kristal, težak neverjetnih 132,5 karata. Že surovec je imel mistično rožnato žilico, zaupali pa so ga mojstrom hiše Steinmetz Diamonds, priznanim specialistom za najzahtevnejše brusilne podvige. Ti so se lotili dela, ki bi ga lahko primerjali z igranjem ruske rulete: diamant je imel namreč tako redko in intenzivno barvo, da bi vsak napačen odmik brusilnega kolesa lahko uničil njegov barvni ton ali ga celo zdrobil v neuporabne drobce. Prvi korak je bil najbolj ključen: določiti pravo obliko, ki bo najbolj poudarila barvo in ohranila čim večjo težo. Polirali in brusili so ga kar 20 mesecev, pri čemer so, da bi našli popolni rez, v model kamna več kot petdesetkrat ulili epoksi smolo in na njej preizkušali različne reze, simetrije in kote. Vsaka napaka na smoli je namreč pomenila nov premislek, nov izračun. Šele ko so bili popolnoma prepričani, da bo postopek pravilen, so se lotili pravega diamanta.
Brusilci so z njim delali v izmenah, pod budnim očesom varnostnikov, v popolni tajnosti. Javnosti so ga tako razkrili šele konec maja 2003, ob robu dirke formule 1 za veliko nagrado Monaka, rezultat pa je bil torej 59,6-karatni ovalni dragulj s popolnim sijajem, ki so ga poimenovali »Steinmetz Pink«. Toda to ime diamantu ni bilo usojeno. Steinmetz Pink je bil pač preveč »tehničen«, preveč povezan z draguljarsko hišo, tak biser pa je potreboval bolj poetično, bolj univerzalno ime. Takšno, ki bo odsevalo tako redkost kot absolutno popolnost. In tako se je leta 2007 rodilo ime Pink Star.
Štiri leta v senci
Od prve uradne predstavitve do prve dražbe je minilo še dobro desetletje. Novembra 2013 je v Ženevi ta prav tako potekala pod okriljem dražbene hiše Sotheby's, ocene pred dražbo pa so napovedovale, da bi lahko dosegel ceno do okoli 60 milijonov dolarjev. Dvorana je bila polna zbirateljev, milijarderjev in zastopnikov kraljevih družin. V zraku je bilo čutiti napetost, ki jo poznajo le največje dražbe, po nekajminutni napeti licitaciji, med katero so se številke dvigovale z vrtoglavo hitrostjo, pa je newyorški draguljar Isaac Wolf s ponudbo, višjo od 83 milijonov dolarjev, podrl svetovni rekord za najdražji dragi kamen, kar jih je bilo kadar koli prodanih na dražbi. Zmagoslavje je bilo glasno, Wolf, navdušenec nad redkimi dragulji, pa je diamant takoj preimenoval v »The Pink Dream« (roza sanje). A nato se je začelo zapletati …
Nekaj mesecev kasneje so namreč iz hiše Sotheby's sporočili neprijetno resnico: kupec omenjenega zneska ni mogel plačati. Natančnega vzroka sicer nikoli niso uradno potrdili, govorice pa so se seveda širile: težave z likvidnostjo, nepričakovani umik investitorjev, pretirana ambicioznost … Kar koli je že bilo, posledice so bile jasne. »Trenutno se pogovarjamo s kupcem, hkrati pa preučujemo druge možnosti,« se je takrat glasilo suhoparno sporočilo Sotheby'sa.
Štiri leta je nato diamant čakal »v senci«, v sefu, daleč od oči javnosti. Trgi so se v tem času spreminjali in novo središče bogastva je postajala Azija. Pravi trenutek, da ga znova ponudijo na dražbi, je tako prišel leta 2017, pravi kraj pa je bil torej Hongkong. Pri čemer so bili tokrat pri Sotheby'su, da se ne bi ponovila zgodba iz Ženeve, strožji: vsi dražitelji so morali predčasno oddati potrdila o finančnem zaledju. Naposled so se za rožnati diamant spopadli trije telefonski dražitelji, ko se je prah polegel, pa je nova lastnica postala ena največjih kitajskih verig z nakitom Chow Tai Fook Enterprises, ki jo je znani zlatar Chow Chi Yuen ustanovil že davnega leta 1929. Cena: 71,2 milijona dolarjev, kar je bilo sicer manj kot leta 2013, a vseeno dovolj, da je diamant postal najdražji dragi kamen vseh časov, prodan na dražbi. Ob tej priložnosti so ga preimenovali v »CTF Pink«, v čast novemu lastniku in njegovi zapuščini. Danes je sloviti rožnati diamant del zasebne zbirke in ga javnost le redko vidi. A njegova zapuščina živi naprej. Vsakič ko se na dražbi pojavi nov izjemen rožnati diamant – kot denimo nedavni »The Eternal Pink« – se vsi spomnijo zgodbe o kamnu, ki so ga skoraj dvakrat prodali za več deset milijonov dolarjev.
