Medtem ko se večina ljudi v iskanju dolgoživosti posveča strogim dietam in napornim vadbam, najnovejše znanstvene ugotovitve razkrivajo, da ključ do daljšega življenja morda ni v tem, kaj jemo, temveč v tem, kdaj ugasnemo luč.
Britanska zdravnica dr. Nighat Arif, uveljavljena strokovnjakinja v okviru tamkajšnjega javnega zdravstvenega sistema, opozarja na prelomno študijo, ki bi lahko spremenila vsakodnevne navade milijonov. Po njenih besedah lahko ena sama preprosta sprememba – vzpostavitev stroge rutine spanja – podaljša življenjsko dobo za štiri leta in za skoraj četrtino zmanjša tveganje za prezgodnjo smrt.
Raziskava, ki so jo izvedli strokovnjaki z Londonske šole za ekonomijo in politične vede v sodelovanju z zavarovalnico Vitality, je analizirala podatke več kot 47 milijonov noči spanja. Rezultati so presenetljivi: ključen faktor ni zgolj dolžina spanca, temveč predvsem doslednost.
Znanstveniki so uvedli pojem »enournega okna za spanje«. To pomeni, da bi moral posameznik vsako noč v posteljo oditi v istem 60-minutnem časovnem okviru. Tisti, ki jim je uspelo vzdrževati takšen ritem in spati vsaj sedem ur na noč, so zabeležili za četrtino manjše tveganje za prezgodnjo smrt, sedem odstotkov manj hospitalizacij in izrazito izboljšanje duševnega zdravja.
»Znanost je pravkar pretresla vse, kar smo mislili, da vemo o dolgoživosti,« je dr. Arifova sporočila v objavi, ki je hitro zakrožila po družbenih omrežjih. »Dober spanec ni luksuz, pač pa temelj, ki ščiti možgane, srce in razpoloženje.«
Kljub jasnim dokazom podatki kažejo, da devet od desetih ljudi ne dosega optimalnega vzorca spanja. Posebej ranljiva skupina so ženske v srednjih letih, pri katerih hormonske spremembe v menopavzi pogosto povzročajo nespečnost. Dr. Arifova svetuje, naj se preobrazba začne z izklopom vseh zaslonov, saj modra svetloba zavira nastajanje melatonina, hormona, ki telesu sporoča, da je čas za počitek.
