Posadka misije Artemis II se je vrnila na Zemljo po potovanju na oddaljeno stran Lune, pri čemer je prepotovala več kot 400.000 kilometrov. Gre za eno najdaljših razdalj, ki jih je človek doslej dosegel v vesolju. Takšni podvigi pa prinašajo tudi nova vprašanja o tem, kako varno je človeško telo v tako ekstremnih razmerah. Pri Nasi opozarjajo na pet ključnih nevarnosti vesoljskih poletov: sevanje, izolacijo, oddaljenost od Zemlje, pomanjkanje gravitacije ter življenje v zaprtih, pogosto sovražnih okoljih, piše Euronews.
Telo v breztežnosti
Ena najbolj opaznih sprememb je izguba kostne gostote, saj kosti brez običajne obremenitve postajajo šibkejše. Raziskave kažejo, da lahko astronavti v nekaj mesecih izgubijo pomemben delež kostne mase.
Poleg tega se v telesu prerazporedijo tekočine, kar vpliva na možgane in lahko povzroča pritisk v glavi ter težave z vidom. Tudi srce in ožilje se prilagodita novim razmeram, kar lahko vodi do nižjega krvnega tlaka ali motenj srčnega ritma. Pri daljših misijah se tveganja še povečajo, saj telo nima možnosti, da bi si opomoglo v običajnih pogojih gravitacije.
Prehodi med različnimi stopnjami gravitacije, na primer ob izstrelitvi ali vrnitvi na Zemljo, lahko povzročijo slabost in dezorientacijo. Astronavti pogosto potrebujejo čas, da se ponovno prilagodijo občutku za ravnotežje in gibanje. Tudi preprosta opravila lahko postanejo zahtevna, saj telo izgubi običajne orientacijske reference.
Spremenjen ritem življenja
Vsakdan v vesolju se bistveno razlikuje od življenja na Zemlji. Na mednarodni vesoljski postaji astronavti vsak dan doživijo tudi do 16 sončnih vzhodov in zahodov, kar močno vpliva na njihov spanec in notranjo biološko uro. Zaradi tega lahko pride do motenj spanja in utrujenosti, ki vplivata na splošno počutje in učinkovitost.
Spremenijo se tudi prehranske potrebe. Astronavti ne potrebujejo enake količine hranil kot na Zemlji, poleg tega pa raziskave kažejo, da lahko pride do pomanjkanja energije, tekočine ali določenih mineralov. Zato znanstveniki pri Nasi skrbno načrtujejo prehrano, ki mora biti hkrati hranljiva, varna, dolgotrajna in dovolj raznolika, da prepreči monotonost.
Psihološki izzivi vesolja
Poleg fizičnih sprememb vesoljska potovanja močno vplivajo tudi na duševno zdravje. Dolgotrajna izolacija, omejen prostor in oddaljenost od družine ter Zemlje lahko povzročijo občutke tesnobe, osamljenosti ali celo depresije. Stresne razmere zahtevajo visoko stopnjo psihične odpornosti.
Zato vesoljske agencije razvijajo strategije, s katerimi pomagajo astronavtom ohranjati stabilno duševno stanje. Med njimi so redna telesna aktivnost, ohranjanje stika z bližnjimi, poslušanje glasbe ter vzpostavljanje dnevne rutine, ki daje občutek normalnosti.
Zdravstvena oskrba v vesolju
Glede na številna tveganja je zdravstvena pripravljenost ključni del vsake misije. Pri Nasi poudarjajo predvsem preventivo. Astronavti pred odhodom opravijo temeljite zdravstvene preglede, prejemajo prehranske dodatke in pogosto prestanejo tudi karanteno, da se zmanjša tveganje za bolezni med misijo.
Na krovu vesoljskih plovil imajo na voljo osnovno medicinsko opremo in zdravila, ki so izbrana tako, da pokrivajo čim več različnih stanj z minimalnimi stranskimi učinki. Čeprav je večino zdravstvenih težav mogoče obvladati podobno kot na Zemlji, so možnosti zdravljenja omejene, zato je preprečevanje težav še toliko pomembnejše.