Ljubljana. Pretekli mesec smo poročali o kar treh delovnih nesrečah, ki so se končale tragično. V gozdu na Tolminskem je 64-letnik sekal izruvano drevje. Ko je drevo odrezal od korenine, se je ta prevalila čezenj. Dvaintridesetletnega moškega je v Velenju do smrti stisnil tovornjak, na katerem je bil naložen tovor. V podjetju v Krškem sta 28 in 53 let stara delavca menjala filtre prezračevalnega sistema. Ko sta bila na hidravlični dvižni ploščadi okoli 9,5 metra visoko, je 34-letnik, ki je upravljal mostno dvigalo, trčil v dvižno ploščad, ki se je prevrnila. Osemindvajsetletnik je bil hudo poškodovan, 53-letnik pa je umrl. Že februarja pa smo poročali o 72-letniku, ki je v okolici Rogaške Slatine podrto drevo pritrdil z vitlom in ga po hribu vlekel s pomočjo škripca, ki ga je namestil na bližnje drevo. Jeklena vrv se je snela s škripca in zataknila, vlečna sila pa nato potegnila traktor, ki je vlekel jeklenico, proti drevesu, ob katerem je stal možakar. Traktor ga je usodno stisnil ob drevo.
Nepazljivost, padec z višine ...
Policija je lani obravnavala 776 nezgod, pri katerih so bili oškodovanci sami krivi za nesrečo. Kar 33 nesreč (med njimi so tudi delovne nesreče v prostem času) se je končalo tragično. Najpogosteje je šlo za nepazljivost, padec z višine, padce predmetov, neupoštevanje predpisov, malomarnost, zdrs ali prevrnitev vozila in neuporabo zaščitnih sredstev. Drugi sklop nesreč pa predstavljajo primeri, ko gre za sum, da je za nesrečo kriv delodajalec oziroma odgovorni za varnost. V tovrstnih primerih policisti preiščejo sum kaznivega dejanja ogrožanja varnosti pri delu ali pa sum povzročitve nevarnosti pri gradbeni dejavnosti. Skupno je lani policija obravnavala 65 kaznivih dejanj, ki so se nanašala na delovne nesreče.
Bistveno več nesreč pa obravnava inšpektorat za delo. Delodajalci so lani prijavili kar 14.543 nesreč, med njimi je bilo 19 smrtnih. Najbolj tragično nesrečo so zabeležili predlani, ko je v kočevskem Melaminu umrlo sedem delavcev.
Vsaka poškodba pusti pečat
Najpogostejši vzroki za nesreče so zadnja leta enaki. Tiste, ki se končajo s hujšimi ali lažjimi poškodbami, se najpogosteje zgodijo zaradi izgube nadzora nad delovno opremo in sredstvi za delo, denimo stroji, ročnim orodjem, transportnimi sredstvi ... Tovrstne nesreče so lani predstavljale 28 odstotkov vseh nesreč. Štiri odstotke je bilo takih, ko je šlo za padec z višine – zaradi tega so na deloviščih umrli trije delavci.
»Za izboljšanje razmer in posledično zmanjšanje števila nesreč ter okvar zdravja je treba najprej spremeniti odnos do področja varnega in zdravega dela. Treba se je zavedati, da ima vsaka poškodba, okvara zdravja, nastala poklicna bolezen ali smrt delavca močan vpliv tako na delo delodajalca kakor tudi na družino delavca,« opozarjajo na inšpektoratu. Kot navajajo, bi morali delodajalci učinkoviteje in pogosteje nadzirati, ali delavci opravljajo delo varno. Delavci pa dosledno upoštevati ukrepe, ki jih zapoveduje stroka. »Še zlasti veliko pozornosti je treba nameniti ozaveščanju in strokovni usposobljenosti delodajalcev in delavcev oziroma njihovih predstavnikov, vključno s strokovnimi delavci in organizacijami, ki ponujajo delodajalcem strokovno pomoč s tega področja,« poudarjajo.
