Za nakup Addiko Bank, ki je do leta 2016, ko je bila prestrukturirana, poslovala pod imenom Hypo Alpe Adria, njena sanacija pa je avstrijske davkoplačevalce stala milijarde evrov, se Nova Ljubljanska banka (NLB) spopada z avstrijsko Raiffeisen Bank International (RBI). Medtem ko je NLB pred dnevi prevzemno ponudbo zvišala z 29 na 33,50 evra, ponudba RBI ostaja nespremenjena in znaša 26,50 evra. Kljub temu ji številni pripisujejo več možnosti za prevzem. Razlog za to je, da se je s srbskim poslovnežem Davorjem Macuro, med drugim lastnikom manjše Alta Banke, dogovorila za nakup okoli 30 odstotkov delnic Addiko Bank. Tako NLB kot RBI sta prevzemni prag za uspešnost ponudbe določili pri vsaj 75 odstotkih pridobljenih delnic.
Pred približno dvema letoma, ko se je NLB prvič podala v prevzem Addiko Bank, ki ima sedež na Dunaju, vendar v sosednji državi ne opravlja bančnih poslov, v Sloveniji, BiH, Srbiji, Črni gori in na Hrvaškem pa ima okoli 150 poslovalnic, se je za nakup zanimal tudi Macura. S povezanimi osebami – Alta Pay Group in Diplomat Pay – je pridobil okoli 20 odstotkov delnic Addiko Bank, kar je bilo deset odstotkov nad zakonsko dovoljeno mejo. Zato je ostal brez glasovalnih pravic. Alta Pay Group, ki se je aprila lani preimenovala v Alta Group, si jih je kasneje povrnila, ko je Diplomat Pay prodal 9,99 odstotka delnic Addiko Bank podjetju S-Quad Handels- und Beteiligungs. Iz Alte Group so nedavno sporočili, da imajo poleg skoraj desetine delnic v lasti še štiri opcijska upravičenja za nakup 19,96 odstotka delnic Addiko Bank in da bodo vse delnice prodali RBI.
Iz dokumentacije, ki smo jo pridobili v časniku Dnevnik, je razvidno, da se veljavnost štirih opcijskih pogodb – dve za nakup paketov po 3,22 odstotka, ena za nakup 6,73 odstotka in ena za nakup 6,80 odstotka delnic Addiko Bank – izteče konec letošnjega junija, pri čemer ni izključeno, da bo rok za nakup skoraj 20 odstotkov delnic podaljšan. Za kolikšno ceno se je Alta Group dogovorila, da bo odkupila štiri pakete delnic Addiko bank od njihovih lastnikov ter kdo ti so, ni znano.
Razlog, da se je Macura odločil, kot vse kaže, za vsako ceno prodati okoli 30 odstotkov delnic RBI, je, da se je s slednjo dogovoril, da mu bo v primeru uspešno zaključenega prevzema Addiko Bank prodala vse poslovalnice v Srbiji, Črni gori ter BiH, na Hrvaškem in v Sloveniji pa jih bo obdržala. Še preden se je Macura dogovoril o prodaji delnic RBI, se je po naših podatkih tudi z NLB dogovarjal, da bi mu v zameno za prodajo delnic po zaključenem prevzemu prodala bančne poslovalnice Addiko Bank v omenjenih treh državah.
Večina delničarjev stisnjenih v kot
Potem ko je NLB pred dnevi zvišala prevzemno ponudbo za Addiko Bank, so iz RBI sporočili, da so do 3. junija prejeli izjave o sprejemu prevzemne ponudbe od delničarjev, ki imajo skupaj v lasti 34,75 odstotka delnic. Razen podatka, da so takšno izjavo prejeli od Alta Group, ki ima neposredno v lasti 9,63 odstotka delnic, v RBI niso razkrili, kdo vse je pripravljen sprejeti trenutno kar za 26,4 odstotka nižjo prevzemno ponudbo od ponudbe NLB.
Nobeno presenečenje ne bi bilo, če so izjavo o sprejemu prevzemne ponudbe na RBI naslovili tudi delničarji, s katerimi ima Macura oziroma z njim povezane osebe sklenjene opcijske pogodbe, o čemer lahko za zdaj le ugibamo. Na dunajski borzi je sicer tečaj delnice Addiko Bank v petek znašal 28 evrov, kar je 5,66 odstotka več, kot za delnico ponuja RBI.
Prevzemna ponudba RBI bi po oceni dobrega poznavalca razmer lahko pomenila oškodovanje oziroma neenakopravno obravnavno delničarjev Addiko Bank, ki imajo skupaj v lasti okoli 70 odstotkov delnic, v prid velikega delničarja, se pravi Macure oziroma z njim povezanih oseb. Če nekoliko poenostavimo in vzamemo petodstotni paket delnic Addiko Bank, bi izkupiček ob sprejetju ponudbe NLB znašal 32,66 milijona evrov, v primeru prodaje delnic RBI pa le 25,84 milijona evrov oziroma 6,8 milijona evrov manj, kar ni zanemarljivo za nikogar, niti za največje svetovne finančne sklade.
Toda ker Macura obvladuje okoli 30 odstotkov delnic, prevzemni prag NLB pa je določen pri vsaj 75 odstotkih pridobljenih delnic, so delničarji, ki obvladujejo približno 70-odstotni lastniški delež Addiko Bank, stisnjeni v kot. Ti o podrobnostih strukture celotnega prevzemnega posla RBI domnevno niso seznanjeni. Natančneje, po vsej verjetnosti ne vedo, kakšen dogovor je sklenjen med Macuro in RBI o nakupu oziroma odsvajanju poslovalnic Addiko Bank v Srbiji, Črni gori in BiH. Po pojasnilih našega sogovornika ni izključeno, da bi jih RBI prodal Macuri za nižjo ceno, kot bi jih sicer, v zameno za prodajo okoli 30 odstotkov delnic, kot je napovedal.
Addiko Bank izpostavila regulatorne ovire NLB
Kot je poročal Reuters, je Addiko Bank podprla prevzemno ponudbo RBI kljub višji ponudbi NLB, pri čemer se je sklicevala na zanesljivost plačila. To se je sicer zgodilo, preden je NLB svojo prevzemno ceno povečala. Medtem ko so v Addiko Bank povedali, da svojim delničarjem niti ne priporočajo niti odsvetujejo prodaje delnic NLB, so izpostavili, da slovenska banka nima zagotovil, da ji bodo delnice prodali večji vlagatelji, ter da se na Hrvaškem sooča z regulatornimi ovirami.
To je sicer res. Nenaklonjenost hrvaške države do NLB izhaja iz razvpitega spora Ljubljanske banke s hrvaškimi varčevalci, posledično pa je imela doslej NLB pri vstopu v sosednjo državo tesno zaprta vrata. Toda o potrebnem dovoljenju za prevzem Addiko Bank in s tem vstopu na hrvaški trg, kar je večna želja NLB, ne bo odločala Hrvatska narodna banka (centralna banka), temveč Evropska centralna banka (ECB), saj je Addiko Bank meddržavna banka, je opozoril eden od naših sogovornikov. Če bi bili v NLB s prevzemno ponudbo uspešni, bi imela v procesu odločanja o pridobitvi potrebnega soglasja Hrvatska narodna banka kot lokalni organ le vsebinsko vlogo, kar pomeni, da bi lahko podajala pripombe, mnenja, ne pa odločevalske vloge.
Razlogi, da NLB ne bi dobila dovoljenja za prevzem Addiko Bank, po razpoložljivih podatkih ne obstajajo. Spor s hrvaškimi varčevalci, ki je NLB preprečeval vstop na hrvaški trg, je po pojasnilih enega od naših sogovornikov politični razlog, ECB pa ne sprejema regulatornih odločitev na podlagi takšnih razlogov.
Po zvišanju prevzemne ponudbe je predsednik uprave NLB Blaž Brodnjak pojasnil, da NLB Skupina na podlagi vseh aktivnosti in razprav s pristojnimi nadzornimi organi v zadnjih več kot dveh letih pričakuje, da bo pravočasno pridobila vsa potrebna regulatorna dovoljenja, vključno ECB, ki bo vse okoliščine presojala nepristransko.