Projekt temelji na pristopu Zero Waste oziroma delovanju z manj odpadki, pri čemer želijo partnerji spodbuditi prebivalce, podjetnike in lokalne skupnosti k bolj trajnostnemu načinu življenja in gospodarjenja.
V projekt so vključena tri podeželska območja – območje Lokalne akcijske skupine (LAS) Od Pohorja do Bohorja v Sloveniji, Krapinsko-zagorska županija na Hrvaškem ter dolina Barycz na Poljskem, je zapisano na spletnih straneh omenjene agencije.
Vodilni partner projekta je Razvojna agencija Kozjansko. Njen direktor Jure Raztočnik je poudaril, da projekt ne prinaša zgolj okoljskih koristi, ampak tudi priložnosti za razvoj novih znanj, podjetniških pobud in učinkovitejšo uporabo lokalnih virov.
"Veseli nas, da lahko sodelovanje s Filozofsko fakulteto Univerze v Ljubljani in Zagorsko razvojno agencijo še nadgradimo s partnerji iz Poljske. Prav povezovanje različnih okolij in izmenjava izkušenj sta ena največjih prednosti projekta," je dejal Raztočnik.
Pomemben del projekta predstavlja raziskava o dejanskih potrebah prebivalcev in podjetij na področju zmanjševanja odpadkov. Raziskovalci so v ankete vključili podjetnike, mlade in gospodinjstva, saj želijo aktivnosti projekta prilagoditi konkretnim izzivom posameznih območij.
Kot je pojasnila profesorica Irma Potočnik Slavič z oddelka za geografijo ljubljanske filozofske fakultete, so se na območju LAS Od Pohorja do Bohorja pokazale predvsem potrebe po praktičnih znanjih in uporabnih veščinah.
"Ljudje si želijo kratkih, intenzivnih usposabljanj, ki jih lahko hitro uporabijo v vsakdanjem življenju ali pri svojem delu. Podjetniki pa opozarjajo, da bodo za prehod na poslovanje z manj odpadki potrebne tudi ustrezne finančne in davčne spodbude," je povedala.
Projekt ne ostaja zgolj pri raziskavah. Že pred predstavitvijo projekta maja v Šentjurju je potekala praktična delavnica Zero Waste v praksi, na kateri so udeleženci spoznavali možnosti ponovne uporabe materialov, popravil izdelkov in zmanjševanja količine zavržene hrane.
Direktorica Centra ponovne uporabe Marinka Vovk je ob tem poudarila, da koncept Zero Waste presega zgolj ravnanje z odpadki.
"Gre za drugačen pogled na življenje in potrošnjo. Pomembno je, da odpadkov sploh ne ustvarimo, če pa že nastanejo, jih skušamo čim dlje ohranjati v uporabi. Pri tem imajo pomembno vlogo popravila, izmenjava predmetov in ohranjanje znanj, ki so bila nekoč del vsakdanjega življenja," je dejala.
V prihodnjih dveh letih bodo partnerji pripravili vrsto delavnic in izobraževanj. V Sloveniji bodo aktivnosti usmerjene predvsem v uvajanje pristopa "z manj odpadki" med podeželskimi podjetniki. Na Hrvaškem bodo poudarek namenili medgeneracijskemu učenju v skupnostnem vinogradu, na Poljskem pa razvoju trajnostnega turizma na zavarovanem naravnem območju.