Koalicijo so stresle izjave premierja Robert Goloba v torkovi oddaji Preverjeno, kjer je kritiziral pripravo davčne reforme ministrstva za finance. V nastopu je vnesel negotovost tudi glede drugih reform v pripravi. Po besedah predsednika vlade je namreč ključna le zdravstvena reforma, pri drugih pa ni izključil možnosti, da ne bi bile izpeljane, če vladi javnosti ne uspe prepričati o njihovi koristnosti. »Če nam ne uspe pripraviti takih reform, ki bodo ljudem olajšale življenje, in če ljudi ne znamo prepričati, da jim bodo reforme olajšale življenje, se reform ne bomo šli. Zdravstvena je izjema, vse druge pa bodo imele ta cilj,« je med drugim dejal predsednik vlade.
Številni razočarani nad odhodom Božiča
Zaradi kritik se je ugibalo celo o odstopu ministra za finance Klemna Boštjančiča, a je ta za Finance to možnost zavrnil. Je pa v sredo zjutraj odstopil državni sekretar finančnega ministrstva Tilen Božič, ki je bil zadolžen za področje davkov. Po naših informacijah je Božič še v torek zvečer ob robu oddaje opravljal usklajevanja glede reforme. Naše sogovornike iz vrst koalicije je to presenetilo še toliko bolj, saj je veljal za poznavalca sistema in dobrega sogovornika. Znotraj koalicije je sicer dogajanje povzročilo nemalo nemira, pri čemer so odzivi različni. Od tega, da je nastop nov primer samovoljnosti premierja in predsednika Gibanja Svoboda, kar da je povezano tudi s pomanjkanjem posluha za kritike v odnosu do političnih partnerjev, do tega, da gre za komunikacijski zdrs premierja in da izrečeno nikakor ne pomeni, da reforme ne bodo izpeljane.
V Levici na primer menijo, da je treba vztrajati pri predstavljenih izhodiščih davčne reforme. »Cilj te koalicije je, da se izvede te pomembne reforme in se jih na kar najbolj plastičen in natančen način predstavi ljudem, da jih bodo razumeli in sprejeli. Brez konsenza takih reform ni mogoče sprejemati,« je dejal vodja poslancev Levice Matej T. Vatovec. Vodja poslancev Svobode Borut Sajovic pa v izjavah Goloba vidi celo »izrazito pozitivno« željo, da koalicija izpelje začrtane reforme za ljudi in skupaj z njimi. V vrstah SD je po drugi strani situacija neuradno povzročila precejšnje nezadovoljstvo, pri čemer Jani Prednik v imenu SD zadeve pred interno razpravo ni komentiral.
Golob je sicer ministrstvu za finance konkretno očital, da so davčno reformo predstavili slabo in narobe. Pri tej oceni ni osamljen. »Ekipi ministrstva za finance sem zaupal, da bo ljudem znala razložiti reformo. Vendar jim ni, tu nam je spodrsnilo, zato komunikacijo in usmeritve na tem področju zdaj prevzemam nase in ne bežim od odgovornosti,« je dejal. In dodal: »Pri davčni reformi je ključno, da najprej najdemo načine, kako povečati neto prejemke in hkrati pospešiti gospodarski razvoj. To je prva naloga, to je prva faza, vse ostalo sledi kasneje.« Ravno glede razbremenitve plač je prihajalo do kontradiktornih informacij že ob robu koalicijskega vrha, saj je premier to kot cilj izpostavil že takrat, medtem ko ministrstvo ni dalo nedvoumnega odgovora na vprašanje, ali bodo spremembe posamezniku res prinesle višje neto prihodke.
Vsebina davčne reforme zavita v meglo
Golob je v oddaji prav tako znova komentiral davek na premoženje. Ocenil je, da so nepremičnine že danes primerno urejene na ravni občin z nadomestilom za uporabo stavbnega zemljišča (NUSZ). Spomnimo, da smo na koalicijskem vrhu sicer izvedeli, da bi predvideni novi davek na premoženje nadomestil sedanje dajatve, torej NUSZ in recimo pristojbine za vzdrževanje gozdnih cest, a da bi s tem denarjem še naprej, kot do sedaj, razpolagale občine. In da bistvenih sprememb za večino ljudi, ki imajo eno nepremičnino, ni pričakovati.
V javnosti je odmeval tudi prehod na obdavčitev na podlagi neto razpoložljivega dohodka, pri čemer bi se sešteli vsi dohodki, poleg plače tudi dodatki, regres, božičnica, nadomestilo za prehrano in prevoz ter socialni transferji, in to bi bila nato osnova za izračun davka. Hkrati naj bi se uvedel ničelni dohodninski razred, ki bo nevtraliziral širjenje davčne osnove. Po novem naj bi bilo tako neobdavčenih okoli osem tisoč evrov. Trenutno splošna davčna olajšava znaša 5000 evrov. V javnosti so se pri tej točki pojavili številni pomisleki, v opoziciji pa so svarili pred višjimi davki. Na ministrstvu so zagotavljali, da bodo obremenitve za večino ostale enake, ob robu dogajanja pa sporočili, da s povečano pozornostjo nadaljujejo pripravo reforme.
