Pred štirimi leti je stranka SDS po tem, ko je Robert Golob iz Svobode sestavil koalicijo s SD in Levico, vložila podpise za začetek postopkov za razpis zakonodajnega referenduma o spremembah zakona o vladi. V obdobju, ko je v zraku že visela energetska in prehranska draginja, so na ta način Janševi več kot pol leta blokirali formiranje vlade po željah nove koalicije, s tem pa vplivali na operativnost Golobove vlade. Danes smo v državnem zboru poslušali drugačno pesem: poslanec SDS Andrej Kosi je poudaril, da bo sprejem novele zakona o vladi, ki predvideva znižanje števila ministrstev z 20 na 15, dobro vplival na učinkovitost, znižanje stroškov in racionalizacijo dela državne uprave. Ter da so pred Slovenijo številni izzivi, med drugim na področju gospodarstva in financ, varnosti in demografije, zato potrebuje država učinkovito in operativno vlado. Mudi se celo toliko, da naj bi zakon začel veljati naslednji dan po objavi v uradnem listu in ne kot običajno 15. dan po tem.
Glede slednjega se je vnela debata o smiselnosti takšnega hitenja. Levosredinski trojček je desnici očital, da morajo imeti tisti, ki se jih zakon tiče, dovolj časa, da se z njim seznanijo in da nova vlada tako ali tako še ni niti sestavljena. Po dolgi, vroči razpravi so sicer poslanci dane z 49 glasovi za in štirimi proti potrdili spremembo zakona o vladi. Zakon so podprli poslanci SDS, NSi, SLS in Fokus, Demokratov (manjkal zgolj Tadej Ostrc), Resni.ce ter poslanca narodnih skupnosti. Dodajmo pri tem, da je predsednik SDS Janez Janša že v petek napovedal, da če bo predlog sprememb sprejet, bo SDS vsem strankam, ki ga bodo podprle, poslala izhodišča za pogajanja o koalicijski pogodbi. Predsednik Resnice Zoran Stevanović je v torek tozadevno zatrdil, da se koalicijskih pogajanj ne bodo udeleževali, prav tako ne pričakujejo ločenega sporazuma kot potencialni zunanji podporniki Janševe vlade. To so pojasnila za javnost, neuradno pa se na desnici že lep čas pospešeno usklajujejo o izhodiščih za koalicijsko pogodbo po posameznih področjih.
Kaj pa razprava o zakonu? Vodja poslanske skupine NSi, SLS in Fokus Janez Cigler Kralj je pojasnil, da zakon podpirajo, ker sledi načelu »manj je več«. Po njegovih besedah predlagano število ministrstev predstavlja potreben odziv na geopolitične razmere tako v svetu kot v Sloveniji. Podobno vodja poslancev Resnice Katja Kokot. »Država mora delati hitreje, bolj jasno in z manj birokracije,« je poudarila. Aleš Hojs iz SDS je medtem poudaril, da ne ukinjajo vsebin, ampak odpravljajo neučinkovitost. »Tudi če SDS ne bi sestavila vlade, naš predlog kaže, da želimo, da kdorkoli v tej državi vlada, to počne racionalno in učinkovito,« pa je bil prepričan Aleš Hojs iz SDS. Demokrati svojega stališča niso predstavili.
Obet podpore tudi »interventim« ukrepom
Poslanci so danes s 47 glasovi za in 21 proti potrdili tudi, da je predlog interventnega zakona tako imenovanega tretjega bloka primeren za nadaljno obravnavo. Tudi v tem primeru so ga poleg poslanskih skupin NSi, SLS in Fokus ter Demokrati in Resni.ca podprli še v SDS. Gre za prvi paket odprave posledic prejšnje vlade, ki da je »za seboj pustila kaos«, je na izredni seji DZ ponovil Jernej Vrtovec (NSi, SLS in Fokus). Zavrnil je očitke, da je zakon namenjen bogatim. »Gre za to, da z razvojno kapico v Sloveniji zadržimo mlade talente in vse druge sposobne ljudi,« je poudaril. Socialna kapica, kot jo predlaga desni trojček, pri 7500 evrih bruto plače razbremenjuje le zgornji odstotek najbolje plačanih posameznikov.
V razpravi smo sicer znova slišali všečno, a neresnično politično parolo, da so najbolje plačani tudi najbolj produktivni. Raziskave tega ne potrjujejo: v nekaterih zelo konkurenčnih sektorjih morda res drži, da so najbolje plačani tudi med najbolj produktivnimi, a hkrati drži predvsem, da so najbolje plačani praviloma menedžerji, direktorji in zaposleni v finančnem sektorju, ki si lahko izpogajajo višje plače zaradi položaja, ne nujno zaradi produktivnosti. Tudi sicer raziskave kažejo, da je rast plač v zgornjem odstotku v zadnjih desetletjih hitrejša kot rast produktivnosti. »Nižji davki ne prinašajo dodatne potrošnje in ne povečujejo produktivnosti in gospodarske rasti, zato davčna razbremenitev dela ne zvišuje plač, temveč predvsem dobičke. Višje plače niso toliko posledica nižje obdavčitve, temveč višje dodane vrednosti, ki jo prinašajo večje investicije, inovativnost in produktivnost. Zato imajo razvitejše države bistveno večje plače pri primerljivi ali celo višji obdavčitvi kot pri nas,« je v Mladini nedavno pojasnil ekonomist dr. Bogomir Kovač.
Med ključnimi napakami še aktualne Golobove vlade na davčnem področju so medtem v SDS izpostavili razveljavitev davčne reforme, ustavitev razbremenitve dohodnine in zaostrovanje pogojev za normirance. O predlogu nižje obdavčitve najemnin je njihov poslanec Rado Gladek menil, da se z njim prvič resno posega v povečanje ponudbe stanovanj. Kot poglavitno prednost omnibus zakona vidijo na desnici dvig konkurenčnosti gospodarstva. V strankah odhajajoče koalicije pa so večkrat izpostavili, kako bo nabor ukrepov proračun olajšal za milijardo evrov, hkrati pa predlagatelji ne dajejo nobenih jasnih in verodostojnih odgovorov, kako se bo nadomestil izpad. In da je predlog zakona sporen že nomotehnično, saj posega v kar enajst zakonov in s tem v različne sisteme – davčnega, zdravstvenega, pokojninskega –, ki bi jih veljalo urejati posebej in zahtevajo širok socialni dialog. Iz SD je bilo recimo slišati, da je kakšen izmed ukrepov tudi dober, a da zakona v takšni obliki nikakor ne morejo podpreti.