Potem ko so poslanci s prvopodpisano Jelko Godec iz SDS v torek v državni zbor vložili predlog za izvolitev Janeza Janše na položaj predsednika vlade, je bilo v državnem zboru začrtano, da bo glasovanje opravljeno na petkovi izredni seji. Janša potrebuje 46 glasov, podpisanih pod predlog je 48 poslancev. Poleg bodočih koalicijskih partnerjev SDS, Demokratov ter trojčka okoli NSi bodo svoje glasove prispevali še v Resnici, ki bo Janševo vlado podpirala kot zunjakoalicijska partnerica. Glasovanje je tajno. Spomnimo, da je bilo na zadnjem tajnem glasovanju za predsednika DZ veliko polemik glede označevanja glasovnic, s čimer so stranke dokazovale »pravilnost« glasovanja. Predsednik DZ Zoran Stevanović pričakuje, da bo glede na podpise pod vloženo kandidaturo Janša v petek izvoljen.
Na vprašanje, ali to pomeni, da je bolj naklonjen temu, da predsednik vlade postane Janša, je Stevanović odgovoril, da gre za to, da se upošteva večinska volja poslancev v parlamentu. Stevanović je kot predsednik Resnice pojasnil, da koalicijske pogodbe še niso prejeli, da pa izhodišča, ki so jih videli, smatrajo za zelo dobra. Na vprašanje, ali bodo z vladno koalicijo podpisali kakšen sporazum o sodelovanju, pa je povedali, da bodo v Resnici vedno podprli tisto, kar je dobro za Slovenijo. Prav tako pričakuje, da bodo v nabiralnik prejeli »nek sporazum«. »Potem ko ga bomo preučili, bomo videli tudi, ali ga bomo podpisali,« je še dodal.
Pudarek na razbremenitvah gospodarstva
V naslednjih dneh je pričakovati tudi podpis koalicijske pogodbe. Kaj so zapisali vanjo, neuradno že kaplja v javnost. Po poročanju N1 naj bi nova koalicija v skladu z napovedmi postopno zvišala splošno olajšavo in s tem neto plače; najvišji, 50-odstotni dohodninski razred pa naj bi ukinili. Takšen načrt smo lahko recimo brali v volilnem programu Demokratov. Predvidena naj bi bila tudi uvedba posebne dohodninske olajšave za mlade do 29 let v višini 3000 evrov letno. Dohodninske spremembe med drugim obljubljajo dodatno razbremenitev najbolje plačanega odstotka zaposlenih, ki bo imel višje plače že zaradi socialne kapice pri 7500 bruto plače, ki jo prinaša tako imenovani interventni zakon. Glede tega pa so sindikati že začeli aktivnosti za naknadni zakonodajni referendum. Koalicijski sporazum naj bi medtem predvideval celo še nižjo postavljeno kapico, in sicer vse tja do 2,5-kratnika povprečne plače, torej pri okoli 6500 evrih bruto.
Podjetjem se obetajo tudi druge davčne olajšave za vlaganja v razvoj, raziskave in recimo digitalizacijo. Gospodarstvo bi profitiralo tudi z ukrepom, po katerem bi breme plačevanja nadomestila za bolniško odsotnost z delodajalca na ZZZS preneslo že 20. dan bolniške odsotnosti zaposlenega, torej deset dni prej, kot velja sedaj. Poleg tega je predvidena pospešitev izdaje gradbenih dovoljenj. Po neuradnih informacijah N1 je v koalicijski pogodbi zapisano tudi, da se bo celotno državno premoženje, vključno z nepremičninami, preneslo na novoustanovljeni demografski sklad, iz katerega bi se napajala tudi pokojninska blagajna. Ta ideja je bila že na mizi tretje Janševe vlade, a na koncu ni bila potrjena. Kritike so se nanašale na možnosti političnega nastavljanja strankarskih ljudi v nadzorne organe in uprave podjetij, prav tako se je pod vprašajem postavljalo, ali bi sklad res rešil demografski pritisk na pokojninski sistem.
Poseg v financiranje nevladnikov
Med preostalimi ukrepi, ki naj bi bili zapisani v koalicijski pogodbi, velja izpostaviti še zakonsko omejitev uporabe telefonov v šolah, postopno uvedbo brezplačnega vrtca za vse otroke, zniževanje socialnih prejemkov v primeru zavrnitve opravljanja javnih del, obetajo se posegi v financiranje nevladnih organizacij, obvezno testiranje funkcionarjev na drogo, nočna izmena na (avto)cestnih gradbiščih ter vzpostavitev sistema za pregon kaznivih dejanj s področja korupcije in organiziranega kriminala v vrstah nosilcev javnih funkcij, funkcionarjev in vodilnih v podjetjih z državnim deležem ter v javnih zavodih. K tako imenovanemu Skoku bi se recimo pripojila KPK, ki torej kot samostojna institucija poslej ne bi več obstajala.