Ministra, pristojna za stanovanja in turizem, Simon Maljevac in Matjaž Han, sta na podlagi zakona o gostinstvu objavila sklep o določitvi občin z visokim tveganjem negativnih vplivov kratkotrajnega najema za leti 2027 in 2028. Na seznam so se uvrstile občine Ankaran, Bled, Bohinj, Bovec, Cerklje na Gorenjskem, Gorje, Izola, Koper, Kranjska Gora, Ljubljana, Piran, Preddvor, Radovljica in Žirovnica. Gre za občine, ki so v skladu z metodologijo v letih 2024 in 2025 hkrati izkazovale višjo nedostopnost stanovanj in višjo turistično aktivnost v stanovanjskih enotah od slovenskega povprečja. Cene stanovanj v teh občinah so znatno višje od povprečja v državi, kar kaže na to, da rast cen ne poganja povpraševanje po stanovanjih za dolgoročno bivanje, ampak investicijski nakupi stanovanj z namenom oddajanja turistom.
Turisti ne smejo imeti prednosti pred lokalnimi prebivalci
V skladu z zakonom o gostinstvu se lahko oddajanje stanovanj v kratkotrajni najem v posameznem stanovanju v teh občinah v letih 2027 in 2028 opravlja največ 60 dni v koledarskem letu. Toda vsaka občina bo z lokalnim splošnim aktom, ki mora biti sprejet do 31. Oktobra letos, lahko določila drugačen časovni obseg opravljanja oddajanja stanovanj v kratkotrajni najem, in sicer med 30 in 270 dni v koledarskem letu. Nekatere od občin, kjer so pričakovali, da se bodo znašli na seznamu, so že napovedali, da bodo omejitev razrahljali, na primer v Piranu in na Bledu, medtem ko je ljubljanski župan Zoran Janković doslej napovedoval, da bo v Ljubljani veljala splošna omejitev na 60 dni.
Tudi občine, ki niso na seznamu, lahko z odlokom za določeno območje občine ali za celotno območje določijo dovoljen časovni obseg opravljanja oddajanja stanovanja v kratkotrajni najem v posameznem stanovanju v trajanju najmanj 60 dni v koledarskem letu.
»Stanovanje mora biti v prvi vrsti namenjeno ljudem za dolgoročno bivanje,« je ob objavi sklepa poudaril minister za solidarno prihodnost Simon Maljevac iz vrst Levice, ki je omejevanje kratkotrajnega oddajanja postavila za eno svojih glavnih politik.
»Občine imajo še vedno pomembno avtonomijo pri določanju konkretnih omejitev, država pa s tem ustvarja pravni okvir, ki varuje javni interes, kakovost življenja lokalnega prebivalstva in medsebojno povezano skupnost,« je poudaril Maljevac. V stranki Levica pa so izpostavili, da se jim zdi nesprejemljivo, da je v občinah, kjer vlada huda stanovanjska kriza, lažje najeti stanovanje prek Airbnb-ja za podaljšan konec tedna kot pa ga najeti ali kupiti za dolgoročno bivanje.
Sobodajalci: velika gospodarska škoda
Medtem nameravajo stranke nastajajoče nove Janševe vlade z interventnim zakonom začasno zadržati izvajanje zakona o gostinstvu, v naslednji fazi pa ni izključena niti sprostitev omejitve na področju kratkoročnega oddajanja stanovanj. Zakonska novela po njihovem namreč »deluje kot prekomerno restriktiven in slabo usklajen poseg v dejavnost, ki lahko bistveno omeji poslovanje v panogi«.
V Združenju sobodajalcev Slovenije medtem opozarjajo na škodljive posledice seznama. Ocenjujejo, da morebitne omejitve v teh občinah »neposredno spodkopavajo nacionalno strategijo turizma in lokalnim proračunom povzroča nepopravljivo gospodarsko škodo«. Namesto nagrade za uspešno raztegovanje sezone so občine prejele administrativno palico, ocenjujejo.
Finančne posledice ukrepov so po njihovem alarmantne, a s strani vlade povsem prezrte. Zasebni ponudniki so lani ustvarili za 270 milijonov evrov neposrednega prometa, skupni gospodarski učinek po metodologiji Oxford Economics znaša milijardo evrov. Samo v občini Piran se predvideva izpad v višini 34 milijonov evrov na destinaciji ter dodatnih 8 milijonov evrov iz naslova DDV in drugih davščin.
V zvezi s prilagoditvami omejitev, ki jih omogoča zakon, pa pravijo, da so te pogojene s strokovnimi podlagami, ki pa jih bo v praksi tudi zaradi pomanjkanja časa zelo težko, če ne nemogoče pripraviti.