Oba sta ga podprla – prvi z osmimi glasovi in nobenim proti ob trinajstih navzočih, drugi s sedmimi glasovi za in enim proti ob štirinajstih navzočih.
59-letni Kajzer je karierni diplomat s 30 leti izkušenj v diplomaciji. Delati je začel v Egiptu, kasneje pa je bil veleposlanik na Finskem (zadnji, preden je država zaprla tamkajšnje veleposlaništvo), Danskem in ZDA ter državni sekretar v kabinetu predsednika vlade in na zunanjem ministrstvu.
Kajzer je kot prednostne naloge izpostavil krepitev vloge Slovenije v Evropski uniji in zvezi Nato, ki jo označuje za temeljna stebra varnosti, ne podpira pa krepitve kvalificirane večine v EU, če bi to pomenilo zmanjševanje suverenosti Slovenije. Med prednostnimi nalogami je naštel tudi krepitev gospodarske diplomacije in diplomatsko-konzularne mreže, podporo širitvi EU za stabilnost zahodnega Balkana ter skrb za Slovence v zamejstvu in po svetu. Posebej je izpostavil vlogo Slovenije v odnosu do sosed in v srednji Evropi ter tudi odnose s Francijo in Nemčijo.
Krepitev dialoga z ZDA
Za nepogrešljivi steber stabilnosti je označil odnose z ZDA in napovedal krepitev strateškega dialoga med državama. »So ena najmočnejših držav, če ne najmočnejša, s svojimi interesi. Vrednostno gledano smo povezani,« je dejal. Na vprašanja o ravnanjih ameriškega predsednika od Venezuele do Grenlandije je dejal, da se zunanja politika ne opredeljuje do oseb in da lahko kakšno vprašanje Slovenija postavi v strateškem dialogu, ne pa prek medijev.
Kajzer je omenil agresijo Rusije na Ukrajino in dejal, da dvostranski pogovori z Moskvo niso mogoči, dokler ta poteka. S tem je tudi odgovoril na vprašanje o svojem pogledu na morebitni obisk predsednika državnega zbora Zorana Stevanovića v Rusiji, dodal pa, da verjame, da bo zunanja politika usklajena.
Glasnost še ne prinese rezultatov
Precej izpostavljena tema zaslišanja je bil Bližnji vzhod. »Nisem advokat ne Izraela ne Palestine, sem advokat Slovenije,« je dejal na vprašanje o ravnanju Izraela v Gazi in drugod v regiji. Ne gre za to, da se to vprašanje Slovenije ne tiče, ni pa ključno za preživetje Slovenije, je dejal. »Lahko dajemo moralne sodbe o tem, kaj se spoštuje in kaj ne, lahko smo glasni. A kaj smo s tem dosegli? Jaz sem za tiho diplomacijo. Sem za to, da se odnosi postavijo nazaj v realni okvir, da slišimo obe strani,« je dejal Kajzer in dodal, da o Izraelu ne bo dajal vrednostnih sodb ali uporabljal izrazov, ki jih ni podalo sodišče (mislil je na genocid, o čemer so ga povprašali). Konkretno ni odgovoril na vprašanje, ali bi bil za preklic priznanja Palestine, nakazal pa je mnenje, da morda ne izpolnjuje kriterijev, ki jih vsaka država mora.
Glede spoštovanja mednarodnega prava je dejal, da na to ni različnih pogledov, je pa tudi tu ponovil, da »se moramo vprašati: kakšni so vzvodi, ki jih imamo v rokah, da v praksi prisilimo vse ostale dejavnike k spoštovanju mednarodnega prava? Eden od vzvodov je, da smo zelo glasni. A to ne prinese rezultata. Na koncu smo lahko ponosni nase, a kaj smo dosegli? Šel bi po drugi poti – iskanje soglasja znotraj kroga držav, ki mu pripadamo, in širše.«
V največji opozicijski stranki Gibanje Svoboda so ocenili, da je Kajzer korektno predstavil svojo vizijo in načelna stališča ter da je v danih razmerah morda najboljši kandidat, da se upre podrejanju načel realpolitiki, kot je na seji dejal Robert Golob.
Kajzerja je sicer Golobova vlada leta 2022 odpoklicala s položaja veleposlanika ZDA s trditvijo, da je nepooblaščeno posredoval depešo, ki jo je potem na družbenem omrežju objavil vodja opozicije Janez Janša.
