Eden od voditeljev francoskega skrajno desnega Nacionalnega zbora Jordan Bardella je na novinarski konferenci v Bruslju izjavil, da mora Ursula von der Leyen odstopiti kot predsednica evropske komisije. Čeprav je star komaj 30 let, so zdaj vse oči uprte vanj, ne zato, ker ima po novem za partnerico princeso, potomko nekdanjega vladarja Dveh Sicilij, ampak ker bo morda kandidat skrajno desnega Nacionalnega zbora na predsedniških volitvah aprila 2027. Po anketah, ki so bile izvedene v maju, bi zmagal in postal voditelj Francije. V prvem krogu bi dobil med 33 in 34 odstotkov glasov, v drugem krogu pa v najslabšem primeru 52 odstotkov.
Francosko pravo nad evropskim
Bardella bo predsedniški kandidat, če 7. julija prizivno sodišče ne bo odpravilo sodne prepovedi kandidiranja Marine Le Pen na predsedniških volitvah. Prvostopenjsko sodišče jo je obsodilo, ker je za svojo stranko porabila denar, namenjen pomočnikom evropskih poslancev. Tudi Le Penova bi sicer po anketah zmagala na volitvah.
V četrtek je Bardella novinarjem v Bruslju ob voditelju flamske skrajne desnice Tomu Van Griekenu dejal, da je »za zdaj kandidat za premierja«. Veliko pozornosti pa je zbudil z napovedjo, da bo Nacionalni zbor, če bo prevzel oblast v Franciji, prisilil k odstopu predsednico evropske komisije Ursulo von der Leyen, ker »je odgovorna za današnji zaton evropskih narodov«. Dejal je, da si bo Nacionalni zbor skupaj s skrajno desnico Italije in Nemčije prizadeval za zmanjšanje birokracije v EU, reindustrializacijo Evrope in ustavitev migracij. Ponovil je stavek, ki ga zdaj, ko je praktično že v volilni kampanji, vsakič znova izreče: »Vse hočemo spremeniti, ne da bi kaj uničili.«
Bardella je prepričan, da bi morala imeti Francija več vpliva v EU, ker veliko prispeva v njen proračun. Ni pa podprl flamskega skrajnega desničarja Van Griekena, ki obljublja množične deportacije migrantov iz Evrope. Vendar Bardella zahteva, da o migracijski politiki na francoskih tleh odloča Francija in ne EU, da je torej francosko pravo nad evropskim. Odpraviti hoče tudi »pravico tal«, da ne bi več vsak, ki je rojen na francoskih tleh, avtomatično dobil francoskega državljanstva.
Drugi krog dveh skrajnosti?
Mnogi v Franciji se bojijo, da bo skrajna desnica res prišla na oblast. To bi bilo toliko bolj verjetno, če bi se v drugem krogu njen predstavnik (Bardella ali Le Penova) pomeril z radikalnim levičarjem Jean-Lucom Mélenchonom, ki mu tudi zaradi njegovega avtoritarnega vodenja stranke in antisemitskih provokacij, s katerimi poskuša pridobiti potomce arabskih priseljencev, nasprotuje velik del Francozov. A tudi Mélenchon meni, da bi lahko v drugem krogu proti skrajni desnici mobiliziral sredinske volilce. Tako ni presenetljivo, da se skrajni politični opciji, ki sta obe tudi proruski, usmerjata druga proti drugi, napadata zgolj druga drugo. Mélenchon je tako v nedeljo na zborovanju v pariškem predmestju Saint-Denis, kar naj bi bil začetek volilne kampanje, pred 26.000 privrženci med drugim dejal: »Verjamemo, da naša država ni rasistična in da ni fašistična.«
Spopad skrajne desnice in radikalne levice v drugem krogu je toliko bolj verjeten, če bo na desni sredini ostalo veliko kandidatov, kot sta nekdanja Macronova premierja Edouard Philippe in Gabriel Attal. Tudi na zmerni levici je cela vrsta kandidatov. Najbrž pa bo že tretjič zapored največ glasov na levici dobil 74-letni Mélenchon.