S 534 glasovi za, 53 proti in 25 vzdržanimi evropskimi poslanci je evropski parlament potrdil poročilo o izpolnjevanju pogojev Hrvaške za vstop v schengensko območje prostega pretoka ljudi in blaga. Zanj je glasovalo tudi vseh sedem slovenskih evroposlancev. Hrvaška bi 27. članica schengna utegnila postati 1. januarja, če bodo članice schengenskega območja prej s soglasjem potrdile pridružitev Hrvaške. Hrvaški premier Andrej Plenković je pozdravil odločitev evropskega parlamenta in dodal, da bo 1. januarja država z vstopom v evrsko območje in schengen izpolnila dva strateška cilja globljega povezovanja z Evropsko unijo. »Uresničili smo glavne zunanjepolitične cilje,« je bil navdušen Plenković.
S potrditvijo poročila o izpolnjevanju pogojev Hrvaške, ki ga je pripravil evropski poslanec Paulo Rangel (EPP), je tako padla še predzadnja ovira za vstop naše južne sosede v schengensko območje. Vstop Hrvaške so podprle vse politične skupine, ki sicer niso glasovale povsem heterogeno. Še največ glasov proti vstopu Hrvaške je prišlo iz poslanskih vrst skrajno desne skupine Identiteta in demokracija.
Evropski poslanci so pozvali Svet EU, da nadaljuje postopek in sprejme končno odločitev glede vstopa Hrvaške v schengen. Zadnja ovira Hrvaško tako čaka na zasedanju notranjih ministrov v začetku decembra, ko morajo članice schengna širitev območja potrditi s soglasjem.
Prav tako niso pojasnili, ali bo Slovenija sprejela enostransko izjavo, ki naj bi vsebovala ugotovitev, da Hrvaška s vstopom v schengen priznava arbitražno razsodbo o meji. Vnovič so odgovorili le, da ima vstopanje Hrvaške v schengen načelno podporo Slovenije in je v skupnem evropskem interesu. »Za Slovenijo je arbitražna odločitev dokončna in v Sloveniji pravnoformalno potrjena z zakonom o evidentiranju državne meje z Republiko Hrvaško iz decembra 2017. Slovenska politika je primarno dolžna zavarovati nacionalne interese, zato se bodo dokončne odločitve sprejemale v državnem zboru Slovenije,« so z že znanim stališčem odgovorili z vlade na naša vprašanja. Stališče vlade do vstopanja Hrvaške naj bi bilo sprejeto v naslednjih tednih, nato pa dokončno potrjeno v državnem zboru.
Ob zeleni luči še pozivi
Evropski poslanci so sicer ob prižgani zeleni luči Hrvaški kandidatko za članstvo v schengnu še pozvali, da bo parlament in Svet EU obveščala o izpolnjevanju svojega akcijskega načrta za spoštovanje temeljnih pravic na zunanjih mejah EU, upravljanju zunanje meje EU in delovanju neodvisnega nadzornega mehanizma nad dejanji policistov. Slednji so bili deležni številnih očitkov nasilnega ravnanja nad migranti in protizakonitega vračanja migrantov v BiH, brez da bi ti lahko vložili prošnjo za azil.
Tudi evroposlanec Matjaž Nemec (S&D), ki je sicer danes izrekel dobrodošlico Hrvaški v schengnu, je v razpravi v evropskem parlamentu opozoril, da članstvo države v tem območju ne odvezuje Hrvaške od spoštovanja zavez in dogovorjenih pravil. »Hrvaška bo morala z dejanji vsak dan pokazati, da spoštuje mednarodno in evropsko pravo. Tako kot vsem državam, pa ji bomo v parlamentu gledali pod prste,« je dejal Nemec. Evroposlanka Romana Tomc (EPP) pa si je zaželela, da bi Hrvaška varovanje zunanje evropske meje po vstopu v schengen opravljala po najvišjih evropskih standardih.
Bolgarija in Romunija upata na pridružitev
Evropski parlament sicer podpira tudi vključitev Bolgarije in Romunije v schengensko območje, vendar je zaenkrat po naših informacijah nejasno, ali se bosta na zasedanju notranjih ministrov ob potrjevanju hrvaške pridružitve k schengnu znašli tudi kandidaturi Romunije in Bolgarije. Vse tri države so od evropske komisije in evropskega parlamenta dobile zeleno luč za pridružitev schengnu. Dejansko Romunija in Bolgarija že dlje časa čakata na vstop, največja nasprotnica njihove zdajšnje pridružitve pa ostaja Nizozemska. Predvsem boj proti korupciji je cokla Sofije in Bukarešte na poti v schengen.
Klasično nizozemsko stališče, ki ga je med oktobrskim obiskom v Bukarešti, ponovil tudi nizozemski premier Mark Rutte, je, da Nizozemska načeloma ne nasprotuje pridružitve Romunije v schengen, a lahko do tega pride šele takrat, ko bodo izpolnjeni vsi pogoji. Po oceni Rutteja je sicer Romunija v preteklih letih napredovala v pravi smeri. Toda njegov dodatek je bil, da bodo nadaljnja preverjanja z leta 2007 vzpostavljenim kontrolnim mehanizmom nad uresničevanjem pravosodnih reform, boja proti korupciji in pranju denarja videli, ali se je stanje glede spoštovanja vladavine prava v Romuniji tudi strukturno izboljšalo oziroma kaj je še potrebno storiti.
Kmalu zatem je optimistična pričakovanja Romunije in Bolgarije, da bi decembra vendarle lahko dobili zadnjo zeleno luč za vstop v schengen, precej zmanjšal nizozemski parlament. Ta je namreč sprejel posebno resolucijo, v kateri je Ruttejevo vlado pozval k vložitvi veta na njun vstop, saj da korupcija in organizirani kriminal v Romuniji in Bolgariji predstavljata grožnjo varnosti Nizozemske in celotnega schengenskega območja.
