Vodja britanske laburistične stranke Keir Starmer je predstavil svoj načrt reforme zgornjega doma parlamenta, lordske zbornice, ki je s 798 (neizvoljenimi) člani drugi največji dom kakšnega parlamenta na svetu za kitajskim ljudskim kongresom. Po Starmerjevem načrtu premierji in voditelji strank ne bodo več mogli imenovati članov lordske zbornice, kot to počnejo že dolgo. Organizirati namerava tudi javno posvetovanje o tem, kako naj bo videti bodoči zgornji dom parlamenta po sestavi in številu članov, ki bi jih bilo v vsakem primeru manj kot sedaj.
Prvi laburistični premier, ki se je hotel znebiti te neizvoljene zbornice, je bil Tony Blair (1997–2007). V prvem delu reforme je leta 1999 iz nje vrgel vse razen 92 dednih lordov. Pregnane je nadomestil z novimi imenovanimi dosmrtnimi lordi. Reforma naj bi se končala s postavitvijo izvoljene lordske zbornice, pa se ni zaradi Blairovih drugih političnih ciljev. Ko so leta 2010 prišli na oblast konservativci, so si lordi lahko oddahnili in brez strahu uživajo številne privilegije svojih trajnih mandatov.
371 evrov lordske »dnevnice«
V lordski zbornici prevladujejo moški, žensk je 229. Največ članov je v starostni skupini od 70 do 79 let (297). Najstarejši je laburistični lord Christopher, ki ima 97 let, najmlajši je lord Harlech, ki ima 39 let. Harlech je eden od samo še 86 dednih lordov, ki jim sedež v zgornji zbornici parlamenta prinaša aristokratsko poreklo. Do začetka šestdesetih let prejšnjega stoletja so v zgornjem domu sedeli samo dedni lordi, bilo jih je več kot 800. Velika večina je bila politično naklonjena konservativni stranki. Ko so se jim pridružili imenovani lordi, ki jih predlagajo premierji, je število članov lordske zbornice naraščalo. Na prelomu tisočletja jih je bilo že okoli 1300.
Lordi nimajo plač, dobijo pa 323 neobdavčenih funtov (371 evrov) dnevnice za vsak dan, ko pridejo v parlament, ne glede na to, koliko časa ostanejo. Poleg tega lahko zahtevajo povračilo stroškov svojega dela. Po zadnjih letnih podatkih je povprečen lord samo z dnevnicami »zaslužil« 30.817 funtov (35.000 evrov), več, kot znaša povprečna otoška letna plača, čeprav je poslanska zbornica odprta samo pol leta. 31 lordov je za pokritje izdatkov v dvanajstih mesecih zahtevalo več, kot znaša letna poslanska plača (skoraj 97.000 evrov). Njihovi skupni letni izdatki nanesejo do 25 milijonov evrov in več.
18 jih ni glasovalo niti enkrat
Nekdanja do kolegov zelo kritična predsednica lordske zbornice baronica D'Sauza je trdila, da se nekateri pripeljejo s taksijem, ki jih čaka, medtem ko oni skočijo v parlament samo po dnevnico ali povračilo stroškov. Analize kažejo, da leta 2017 na primer 18 lordov ni niti enkrat govorilo ali glasovalo v zbornici, pa so vseeno za svoj »napor« skupno iztržili več kot 107.000 evrov. Nekdanji premier Boris Johnson je bil posebej radodaren z lordskimi nazivi. Največ kritike je požel zaradi lorda Lebedeva, medijskega tajkuna ruskega rodu, čigar oče je bil znani agent tajne službe KGB. Čeprav je Lebedev lord že od leta 2020, je v zbornici govoril samo enkrat.
Leta 2019 je eden od lordov zahteval in dobil za več kot 57.000 evrov dnevnic in izdatkov (do te vsote so neobdavčeni) za prav vsak delovni dan v zbornici, čeprav ni niti enkrat sodeloval v kakšni razpravi. Če bi to naredili vsi lordi, bi to davkoplačevalce stalo več kot 42 milijonov evrov na leto. Starmerju, ki konservativnim voditeljem očita, da so podarjali lordske sedeže svojim donatorjem in lakajem, ne bi smelo biti težko dobiti javne podpore za reformo, ki jih bo poslala v zgodovino.
