Okoli sedme ure zjutraj je bila sprožena vojaška operacija, v kateri so ameriške in izraelske enote napadle Iran. Obseg napadov za zdaj še ni znan, več kot očitno pa so precej bolj obsežni, kot so bili junija. Ameriški uradnik je za New York Times potrdil, da poteka na desetine napadov, ki jih izvajajo bojna letala iz letalskih oporišč po celotnem Bližnjem vzhodu ter z ene ali več letalonosilk v regiji.
Najnovejše: po poročanju izraelskih medijev je bil iranski verski vodja ajatola Ali Hamenej ubit v današnjem napadu. Slike njegovega trupla naj bi že pokazali premierju Benjaminu Netanjahuju, izraelski veleposlanik v ZDA pa je ameriške predstavnike obvestil, da je bil ubit v kompleksu, ki so ga danes napadli.
Več izraelskih medijev, med njimi News 12 in Times of Israel, poroča, da je bil iranski verski vodja ubit, pri tem pa se sklicujejo na neimenovane izraelske predstavnike, poročajo tuje tiskovne agencije.
Ameriški medij Axios pa je poročal, da je izraelski veleposlanik Jehiel Leiter o tem že obvestil ameriške predstavnike.
Netanjahu je sicer pred tem v televizijskem nagovoru dejal, da je vse več znakov, da je bil Hamenej ubit.
Ob še nepotrjeni novici o smrti Hemeneja je bilo v več četrtih v Teheranu slišati hupanje in vzklike veselja, poročajo tuje tiskovne agencije, ki se sklicujejo na priče dogajanja v iranski prestolnici.
Ajatola Ali Hamenej se danes po ameriško-izraelskih napadih na Iran ves dan ni oglasil, so pa iranske oblasti zatrdile, da je živ.
86-letni ajatola Ali Hamenej je bil iranski predsednik med letoma 1981 in 1989, nakar je po smrti ajatole Homeinija leta 1989 postal iranski vrhovni verski vodja. Gre za najvplivnejši položaj v islamski republiki, saj ima vodja popoln nadzor nad političnimi, vojaškimi in verskimi institucijami v državi.
V ameriško-izraelskih napadih naj bi bilo po izraelskih navedbah ubitih več pomembnih vojaških osebnosti. Tarča naj bi bila tudi predsednik Masud Pezeškian, ki pa je danes dal izjavo za medije, in verski voditelj ajatola Ali Hamenej, ki se po napadu še ni oglasil. Nekateri izraelski viri trdijo, da je bil ubit, medtem ko Teheran to zanika.
Pezeškian je danes dal izjavo, v kateri je obsodil napad na dekliško šolo, v katerem je bilo po zadnjih podatkih ubitih več kot 80 iranskih učenk.
Iranski zunanji minister Abas Aragči je za NBC News izjavil, da sta vrhovni voditelj Ali Hamenej in predsednik Masud Pezeškian po njegovih podatkih živa. »Vsi visoki uradniki so živi in na svojih položajih. Razmere obvladujemo, vse je v redu,« je dodal. Izrael je pred tem sporočil, da so bili cilji napadov iransko vodstvo in vojaški poveljniki, vključno s Hamenejem in Pezeškianom. Njuna natančna lokacija ni znana, so pa iranski mediji napovedali Hamenejev govor.
Pred tem so se pojavili namigi, da je bil slednji v napadih ubit. Prvi satelitski posnetki potrjujejo, da so izraelsko-ameriški zračni napadi uničili več stavb neposredno na posestvu, kjer običajno živi v Teheranu. Uradnega sporočila o njegovi smrti ni – niti iz Teherana niti s strani izraelske vojske. Izraelski uradniki pravijo, da bo za oceno rezultatov in potrditev identitete ubitih potrebnih še nekaj ur.
Anonimni predstavnik izraelske vojske je za portal Axios izjavil: »Istočasno smo napadli tri lokacije srečanj iranskega režima in likvidirali več visokih uradnikov, ključnih za vodenje kampanje in režima.« Več podrobnosti ni razkril.
Izraelska vojska trenutne zračne napade na Iran označuje za operacijo »povsem drugačnih razsežnosti« kot v leta 2025. Načelnik generalštaba Ejal Samir je dejal, da je poseg »kompleksnejši in zahtevnejši«. Priprave so bile »kratke, a intenzivne in neverjetno temeljite«, izvedli pa so tudi »obsežen napad« na iranske obrambne sisteme.
Agencija Reuters navaja, da naj bi ubili iranskega obrambnega ministra in poveljnika Revolucionarne garde.
Kuvajtska agencija za civilno letalstvo je sporočila, da je dron napadel mednarodno letališče Kuvajt. V napadu je bil lažje poškodovan en uslužbenec.
The New York Times poroča, da se je hrupen prometni kaos, ko so ljudje mrzlično poskušali pobegniti iz Teherana, umiril v »srhljivo tišino«. Čez dan so bile ulice tako natrpane, nekateri ljudje so preprosto zapustili svoje avtomobile in odšli peš. Teheran naj bi bil zdaj videti zapuščen, tih in negiben.
Francoski predsednik Emmanuel Macron je trenutne razmere označil za »nevarne za vse«. »Izbruh vojne med Združenimi državami, Izraelom in Iranom ima hude posledice za mir in mednarodno varnost,« je zapisal na omrežju X. Poudaril je, da je potrebno eskalacijo ustaviti, in pozval k nujni seji Varnostnega sveta ZN.Nad Dubajem so po poročanju tiskovne agencije AP sprožili protizračno obrambo. Prebivalci po mnogih delih regije poročajo o močnih eksplozijah na nebu, ki so posledica prestrezanja iranskih balističnih raket.
Iranska raketa je zadela vojaško oporišče v Kuvajtu, kjer so nameščene italijanske čete. Po poročanju tiskovne agencije AFP je napad povzročil »znatno škodo« na vzletno-pristajalni stezi. Drugi viri navajajo, da je eden od projektilov zadel objekt Nata in povzročil obsežno škodo. Italijanski zunanji minister Antonio Tajani je napad že potrdil in pojasnil, da je v oporišču nameščenih približno 300 italijanskih vojakov. Po prvih poročilih so vsi pripadniki na varnem in nepoškodovani.
Viri iz izraelskih varnostnih krogov so poudarili, da se bodo napadi nadaljevali »tako dolgo, kot bo potrebno«. Ključni namen je preprečiti, da bi »iranski režim lahko obnovil te zmogljivosti, ki ogrožajo regijo in širšo mednarodno stabilnost«.
Ob današnjem izraelsko-ameriškem napadu na Iran je po navedbah krajevnih oblasti eden od izstrelkov zadel tudi dekliško šolo na jugu Irana. Pri tem je bilo ubitih več kot 70 ljudi, večinoma šolark, poročajo tuje tiskovne agencije, ki se sklicujejo na navedbe iranske državne televizije.
Izraelski vojaški uradnik je na tiskovni konferenci pojasnil, da sta Izrael in ZDA sprožila skupno ofenzivo proti Iranu, ki je bila načrtovana več mesecev. Cilji so po njegovih besedah bistveno ambicioznejši od tistih iz prejšnjega konflikta junija lani. Uradnik je Iran opisal kot »ogromno grožnjo« Izraelu, ZDA, regiji in svetu ter dodal, da je izraelsko poslanstvo »znatno zmanjšati in degradirati zmogljivosti iranskega režima«. Operacije se bodo nadaljevale »tako dolgo, kot bo potrebno«, cilj pa je »večja sprememba, ki bo trajala leta«.
Predstavnik izraelskega zunanjega ministrstva je še dejal, da se je načrtovanje operacije ob usklajevanju z Združenimi državami začelo že pred meseci in da so datum napada določili že pred tedni. Če to drži, so bili zadnji krogi pogajanj bolj kot ne pretveza in poskus, da bi Iran z napadom presenetili.
Reuters je ob sklicevanju na iranske vire tudi poročal, da je bilo v prvem valu napadov ubitih več visokih poveljnikov revolucionarne garde in političnih predstavnikov.
Kot smo poročali, po napadu na Iran ter posledičnem stopnjevanju napetosti na Bližnjem vzhodu številne letalske družbe po vsem svetu odpovedujejo polete na tem območju.
Visoki iranski uradnik je izjavil, da pri odgovoru režima na izraelske in ameriške napade na Iran ne bo »nobenih rdečih meja«. »Izraelu jasno sporočamo, naj se pripravi na to, kar prihaja,« je uradnik povedal za televizijo Al Džazira. »Naš odgovor bo jasen in pri njem ne bo rdečih meja … Vsa ameriška in izraelska sredstva ter interesi na Bližnjem vzhodu so postali legitimne tarče.«
O eksplozijah so poročali iz savdske prestolnice Riad, katarske prestolnice Doha, Dubaja, Abu Dabija v Združenih arabskih emiratih in Bahrajna. V vseh teh državah je nameščena ameriška vojska.
Medtem je britanski časnik The Guardian danes povzel tudi mnenje glede legalnosti operacije. Nekdanji svetovalec za nacionalno varnost Združenega kraljestva Peter Ricketts je namreč dejal, da ameriški in izraelski napadi na Iran niso bili izvedeni »na način, ki bi ga Združeno kraljestvo priznalo za legalnega«. Dodal je še: »Združenim državam dejansko ni grozila nobena neposredna nevarnost. To je dejanje, za katero so se odločili sami, ali pa so jih vanj zvabili Izraelci.« Ricketts je še izpostavil, da je izraelska vlada s tem »prehitela kakršno koli možnost, da bi ameriško-iranska pogajanja dosegla kakršen koli dogovor o jedrskem programu«.
Kaj še vemo o napadih
– Predsednik Trump je zjutraj potrdil, da je ameriška vojska začela »obsežne bojne operacije« v Iranu. Na svojem družbenem omrežju Truth Social je objavil osem minut dolg videoposnetek, v katerem pojasnjuje razloge za napad. Izraz »obsežne bojne operacije« ima v ameriški vojaški doktrini specifičen pomen. Pomeni, da ne gre več le za kirurško natančne napade na jedrske objekte, temveč za polno angažiranost letalstva, mornarice in verjetno tudi specialnih enot z namenom poraza nasprotnikove vojske.
– V videoposnetku je ameriški predsednik med drugim dejal: »Naš cilj je obramba ameriškega ljudstva z eliminacijo neposrednih groženj iranskega režima – zlobne skupine zelo neizprosnih, grozljivih ljudi. Njihove nevarne dejavnosti neposredno ogrožajo Združene države, naše čete, naša oporišča v tujini in naše zaveznike po vsem svetu.«
– V zgodnjih jutranjih urah so po poročanju tiskovnih agencij središče Teherana stresle najmanj tri močne eksplozije. Iranska tiskovna agencija Fars piše, da so rakete zadele okrožje Republika (Džomhouri), ki velja za enega ključnih predelov mesta. Čeprav podrobnosti o žrtvah ali natančnem obsegu materialne škode še niso znane, poročila s terena opisujejo paniko med prebivalstvom in povečano prisotnost varnostnih sil.
– Satelitski posnetki podjetja Airbus kažejo gost črn dim in obsežno škodo na strogo varovanem kompleksu ajatole Alija Hameneja, iranskega vrhovnega voditelja, v Teheranu. Posnetki razkrivajo porušene stavbe znotraj kompleksa, ki običajno služi kot Hamenejeva rezidenca in glavni prostor za sprejemanje visokih uradnikov. Njegova trenutna lokacija ostaja neznana, Reuters pa je ob sklicevanju na vir iz Irana poročal, da so ga odpeljali iz prestolnice.
– Osrednji cilj prvega skupnega vala napadov na Iran je bil zadeti čim večje število voditeljev, so potrdili trije izraelski varnostni uradniki, seznanjeni z operacijami. Uradniki so pojasnili, da so načrtovalci – podobno kot pri napadih junija lani – računali na določeno stopnjo presenečenja, poročajo mediji. Ocenili so, da morajo visoke iranske uradnike poskušati zadeti že v prvem krogu napadov, saj bodo pozneje verjetno sprejeti strožji varnostni ukrepi za zaščito vodstva.
– Trump je sicer sile iranske Revolucionarne garde pozval, naj se predajo v zameno za obljubo o popolni imuniteti. Analitiki menijo, da je to neobičajno, posebej zato, ker se trenutno zdi, da je vojaška kampanja v veliki meri zračna operacija, tako da se iranski vojaki nimajo komu predati. Namen tega je morda zgolj sejanje dvoma v njihovih vrstah, če bi verjeli, da bo oblast kmalu padla.
– O eksplozijah so poročali tudi iz drugih mest po Iranu, med drugim iz Koma, Kermanšaha, Isfahana in Karaja. Iran je prav tako popolnoma zaprl svoj zračni prostor, poroča tiskovna agencija Tasnim. Tamkajšnji prebivalci poročajo, da so telefonske komunikacije prekinjene, signal mobilne telefonije pa močno oslabljen.
– Mediji poročajo, da so v napadih zadeli tudi del Teherana, kjer prebiva nekdanji iranski predsednik in zagovornik trde linije Mahmud Ahmadinedžad. Časnik The New York Times je preveril videoposnetke, ki kažejo udarec na Trgu 72, stanovanjskem območju v soseski Narmak, kjer Ahmadinedžad prebiva. O njegovem stanju ali lokaciji v času eksplozije za zdaj ni podatkov.
– Fokus ameriških napadov je po poročanju medijev iranski vojaški in politični aparat. Poleg jedrskih objektov naj bi imel Iran po ocenah več kot 2000 raket, predvsem balističnih raket kratkega in srednjega dosega. Te so razpršene po izstreliščih po celotni državi, so pojasnili ameriški vojaški uradniki.
– Trump je še dejal, da bodo ZDA zaradi ameriške vojaške operacije »morda imele žrtve«.
– Pentagon je te napade uradno poimenoval Operation Epic Fury (Operacija Epski bes).
– Eno ključnih vprašanj je, ali lahko Združene države in Izrael toliko onesposobijo Iran, da ne bo sposoben izvesti povračilnih udarcev z obsežnimi zalogami balističnih raket in dronov. Iran je obljubil silovit odgovor in bo verjetno poskusil uporabiti precejšnje število raket. Od tega, kolikšno škodo lahko povzročijo ameriškim silam in Izraelu, bo verjetno odvisno, kako dolgo bo ta vojna trajala.
– »Prišel je veliki preizkus zgodovine,« je v obsežni izjavi v odziv na napade zapisalo iransko zunanje ministrstvo. Združene države so obtožili, da so ponovno sprožile napad sredi pogajanj med obema stranema, podobno kot se je zgodilo pred vojno junija lani. »Iransko ljudstvo je ponosno, da je storilo vse, kar je bilo v njegovi moči, da bi preprečilo vojno,« je navedeno v izjavi. »Tako kot smo bili pripravljeni na pogajanja, smo zdaj bolj kot kdaj koli prej pripravljeni na obrambo iranskega naroda.«
– Iz Izraela so sporočili, da je v prvem valu iz Irana priletelo 125 raket in da so jih 90 prestregli, preden so priletele v zračni prostor države. Sirene so se oglasile na severu in v osrednjem delu države, ljudje so v zakloniščih.
– Hosein Kermanpour, tiskovni predstavnik iranskega ministrstva za zdravje, je v intervjuju za državno tiskovno agencijo IRNA dejal: »Reševalna vozila so bila poslana v osrednje dele Teherana, bolnišnice so v stanju polne pripravljenosti. Informacije o številu morebitnih ranjenih in natančnih območjih napadov še niso objavljene.«
– Napadi so se sicer zgodili zgodaj v soboto, ki je v Iranu prvi delovni dan v tednu, ko je na milijone ljudi na delovnih mestih, otroci pa so v šolah. Prebivalci Teherana opisujejo prizore panike in kaosa.
– Poročila iz Teherana kažejo, da prebivalci od oblasti niso prejeli navodil in da se sirene ob začetku napadov niso oglasile. Povedali so še, da državni radijski in televizijski programi ljudem zjutraj niso dali nobenih napotkov o tem, kam naj se zatečejo ali kako naj ravnajo.
– Izraelska vlada je po napadu na Iran ustavila vse civilne polete v državo in iz nje, so sporočili iz izraelske uprave za letališča.
– Po celotnem Izraelu so se medtem oglasile sirene za zračni napad, ki prebivalce opozarjajo na možnost neposrednih povračilnih napadov.
Izrael razglasil izredno stanje
Izraelski obrambni minister Israel Katz je kmalu po napadu potrdil vojaško akcijo. V uradni izjavi je dejanje označil za nujen korak k zagotavljanju nacionalne varnosti.
»Sprožili smo preventivni napad, da bi nevtralizirali neposredne grožnje našim državljanom,« je dejal Katz.
Kot odziv na morebitne povračilne ukrepe Teherana je minister po celotni državi razglasil »posebno in trajno izredno stanje«. Ta ukrep vojski in civilni zaščiti podeljuje razširjena pooblastila za mobilizacijo virov in omejevanje gibanja javnosti, kar nakazuje, da se Izrael pripravlja na dolgotrajnejši konflikt.
Napad predstavlja dramatičen odklon od dosedanje taktike »v senci« in neposredno cilja na iransko suverenost v času visokih napetosti. Analitiki opozarjajo, da bi neposredno zadetje prestolnice lahko prisililo Teheran v odgovor, ki bi vključeval njegove zaveznike v regiji, vključno s Hezbolahom v Libanonu in uporniki v Jemnu.
Dogajanje spremljamo in novosti bomo sproti objavljali.