Okoli sedme ure zjutraj je bila sprožena vojaška operacija, v kateri so ameriške in izraelske enote napadle Iran. Obseg napadov za zdaj še ni znan, več kot očitno pa so precej bolj obsežni, kot so bili junijski napadi. Svetovna politika se je na napad odzvala z mešanimi signali.
Evropska unija: "Dogodki so nevarni"
Podpredsednica Evropske unije Kaja Kallas je ocenila, da so najnovejši dogodki na Bližnjem vzhodu nevarni, zato Unija v koordinaciji z arabskimi partnerji pospešeno išče diplomatske rešitve. Kallasova je po pogovorih z izraelskim zunanjim ministrom Gideonom Saarom sporočila, da evropska konzularna mreža aktivno pomaga državljanom EU pri zapuščanju regije. Tudi predsednica evropske komisije Ursula von der Leyen in predsednik evropskega sveta Antonio Costa sta po današnjem napadu Izraela in ZDA na Iran posvarila pred nadaljnjim zaostrovanjem razmer na Bližnjem vzhodu. Skupaj sta pozvala k skrajni zadržanosti in poudarila pomen jedrske varnosti.
Rusija: "ZDA so pokazale svoj pravi obraz"
V Rusiji je nekdanji premier in sedanji namestnik sekretarja varnostnega sveta Dmitrij Medvedjev ocenil, da so ZDA z napadi pokazale svoj pravi obraz. Prepričan je, da so bila vsa dosedanja pogajanja z Iranom zgolj farsa in da nihče ni imel resničnega namena doseči dogovora. »Vsa pogajanja z Iranom so zgolj krinka. Nihče ni dvomil o tem, nihče se ni zares želel pogajati o ničemer konkretnem,« je dodal Medvedjev. Zunanje ministrstvo je zahtevalo takojšnji konec napadov in vrnitev k pogajanjem. Zunanji minister Sergej Lavrov je dejal, da napad na Iran, ki je zaveznik Rusije, »ni bil z ničemer izzvan«.
Ukrajina: "Za dogodke je kriv režim v Teheranu"
Najprej se je oglasilo zunanje ministrstvo: »Razlog za sedanje dogodke je nasilje in nekaznovanost iranskega režima, zlasti ubijanje in zatiranje mirnih protestnikov, kar je postalo posebej razširjeno ravnanje v zadnjih mesecih.«
Kitajska: za takojšnjo prekinitev ognja
Peking je izrazil »globoko zasrbljenost« nad razvojem dogodkov in se zavzel za takojšnjo prekinitev ognja. Kitajska je skupaj z Rusijo zahtevala nujno zasedanje varnostnega sveta ZN, ki bo v soboto ob 18. uri po srednjeevropskem času.
Kanada: Podpora ZDA
Premier Mark Carney je dejal, da Kanada podpira ZDA v prizadevanjih, da Iranu preprečijo razvoj jedrskega orožja, njegovemu režimu pa nadaljnje ogrožanje mednarodnega miru in varnosti.
Libanon: "Ne gremo v konflikt"
Libanonski premier Navaf Salam je poudaril, da Libanon ne bo dopustil, da bi ga kdo vpletel v konflikt z Iranom. Ob strahu pred vključitvijo proiranskega gibanja Hezbolah je Salam odločno zavrnil vse avanture, ki bi ogrozile varnost in enotnost države.
Avstralija: "Podpiramo ukrepe ZDA"
V Avstraliji je premier Anthony Albanese izrazil podporo ameriškim prizadevanjem za preprečitev iranskega jedrskega oboroževanja. Ocenil je, da iranski jedrski program predstavlja dolgotrajno grožnjo globalnemu miru, zato Avstralija podpira ukrepe ZDA, ki so usmerjeni v zaščito mednarodne varnosti.
Velika Britanija: "Pripravljeni smo braniti svoje interese"
Britanska vlada je prek svojega tiskovnega predstavnika sporočila, da si ne želi zaostrovanja razmer in razširitve v večji regionalni konflikt. Britanci so svoje obrambne zmogljivosti v regiji nedavno okrepili in poudarjajo, da so pripravljeni braniti svoje interese, varnost njihovih državljanov na območju pa ostaja prednostna naloga.
Francija: "Iran mora razumeti, da so nujna odkrita pogajanja"
Francija se prav tako osredotoča na zaščito svojih državljanov in vojaških sil. Predsednik Emmanuel Macron je pozval k nujnemu zasedanju varnostnega sveta in dodal: »Sedanje stopnjevanje napetosti je nevarno za vse. Mora se končati. Iranski režim mora razumeti, da nima druge možnosti kot sodelovati v odkritih pogajanjih za končanje njegovega jedrskega in balističnega programa in destabilizacije regije. To je absolutno ključno za varnost vseh na Bližnjem vzhodu.«
Norveška: "Napad ni v skladu z mednarodnim pravom"
Norveški zunanji minister Espen Barth Eide je izrazil obžalovanje, ker pogajanja med Teheranom in Washingtonom niso prinesla diplomatskega razpleta. Ob tem je opozoril na nujnost preprečevanja razvoja iranskega jedrskega orožja in izrazil globoko zaskrbljenost zaradi izbruha nove vojne na Bližnjem vzhodu. Dodal je tudi: »Izrael napad opisuje kot preventivno dejanje, vendar ni v skladu z mednarodnim pravom. Pogoj za preventivni napad je neposredna in takojšnja grožnja.«
Nizozemska: "Ključna je stabilnost regije"
Nizozemski zunanji minister Tom Berendsen je v luči dogajanja pozval vse vpletene strani k zadržanosti. Poudaril je, da je za preprečitev nadaljnjega zaostrovanja ključna stabilnost regije.
Slovenija: "Svet ne potrebuje novih vojn"
Slovenski premier Robert Golob je izrazil veliko zaskrbljenost zaradi eskalacije razmer in pozval k temu, naj ima prednost diplomacija. Ob tem je izpostavil, da svet ne potrebuje novih vojn, in vse strani pozval k izogibanju napadom na civiliste. Golob je iranskemu narodu izrekel podporo v njihovem boju za prihodnost in spoštovanje človekovih pravic ter dodal, da si bo Slovenija vedno prizadevala za dialog. Nataša Pirc Musar pa je sporočila, da ostaja reševanje sporov z diplomatskimi sredstvi in spoštovanjem mednarodnega prava edina trajnostna pot k varnosti in zaščiti civilnega prebivalstva.
