Iranski povračilni udarci na izraelske cilje in ameriška vojaška oporišča v Perzijskem zalivu so močno zaostrili bližnjevzhodni konflikt in sprožili preplah na svetovnih energetskih trgih. Plovba skozi strateško ključno Hormuško ožino za zdaj ostaja odprta, toda ladjarji se že zdaj soočajo z drastičnim povečanjem zavarovalnih premij in varnostnih tveganj.

Iranski izstrelki so doslej zadeli več držav v regiji. Po navedbah iranske državne tiskovne agencije Fars je Teheran ciljal štiri ameriške baze: Al Udeid v Katarju, Al Dhafro v Združenih arabskih emiratih, Al Salem v Kuvajtu ter oporišče ameriške pete flote v Bahrajnu. Prebivalci Dohe in Abu Dabija so poročali o silovitih eksplozijah, medtem ko so se v Kuvajtu oglasile sirene za zračni alarm.

Bahrajnske oblasti so napad na svoje ozemlje uradno potrdile, zračni napad na iraško vojaško oporišče pa je po poročanju terjal smrtno žrtev.

Pravi odziv v ponedeljek

Ker so se obsežnejši napadi začeli ob koncu tedna, ko borze mirujejo, gre pravi odziv finančnih trgov pričakovati v ponedeljek. Že ob petkovem neuspehu diplomatskih pogajanj v Ženevi je cena surove nafte poskočila za tri odstotke.

Glavno žarišče gospodarske nevarnosti predstavlja Hormuška ožina, ozko grlo, skozi katero potuje približno petina celotne svetovne oskrbe z nafto.

Zgodovinski podatki kažejo na možnost dramatičnih skokov cen energentov ob zalivskih krizah: ob iraški invaziji na Kuvajt leta 1990 je cena nafte v dveh dneh poskočila za 30 odstotkov, ob začetku vojne v Ukrajini leta 2022 pa za 35 odstotkov v vsega štirih dneh.

Glavno žarišče gospodarske nevarnosti predstavlja Hormuška ožina, ozko grlo, skozi katero potuje približno petina celotne svetovne oskrbe z nafto. V pričakovanju motenj so Savdska Arabija in Združeni arabski emirati že pospešili izvoz zalog. Organizacija držav izvoznic nafte (OPEC) in njeni zavezniki bodo na izrednem nedeljskem sestanku obravnavali znatno povečanje proizvodnje, ki bo po pričakovanjih preseglo prvotno načrtovanih 137.000 dodatnih sodčkov na dan.

Zavarovalniški trg

Pomorski zavarovalniški trg je prav tako nemudoma odreagiral na neposredno bližino iranskega topništva ob ožini. Londonska zavarovalnica Lloyd's je premijo za vojno tveganje  z 0,125 zvišala na 0,3 odstotka vrednosti plovila, poroča Deutsche Welle. Za 100 milijonov dolarjev vreden naftni tanker to pomeni 300.000 dolarjev dodatnih stroškov na plovbo. Ladje, ki so kakor koli povezane z ZDA ali Izraelom, se soočajo s premijami v višini kar 0,7 odstotka.

Obenem je bilo zavarovalniško kritje z običajnih dveh dni skrajšano na zgolj 24 ur, potem se tveganje ponovno oceni. Nekateri ladjarji so že ustavili plovbo, medtem ko za večino nafte iz držav Perzijskega zaliva ni alternativnih kopenskih poti.

Varnostno spremstvo trgovskih ladij pa je logistično izjemno zahtevno. Perzijski zaliv je preozek in preplitev za varno manevriranje večjih vojaških ladij. Ameriška mornarica ima svojo glavno udarno floto nameščeno v Indijskem oceanu, na varni razdalji od iranskih obalnih baterij. Analitiki ob tem opozarjajo na pretekle incidente – napade z magnetnimi minami leta 2019 in smrtonosen napad z dronom na izraelski tanker leta 2021 – ter se bojijo hitre eskalacije ob vsaki provokaciji na tej ključni pomorski poti.

Priporočamo