Vsi poznamo situacijo: po obilnem obroku nam ostane nekaj hrane, ki jo z veseljem pospravimo v hladilnik in prihranimo za naslednji dan. A preden postavite posodo v mikrovalovno pečico, se ustavite! Strokovnjaki z Nacionalnega inštituta za javno zdravje (NIJZ) so izdali priporočila glede pogrevanja živil, ki opozarjajo na skrite nevarnosti. Ponovno segrevanje določenih živil lahko predstavlja resno tveganje za vaše zdravje. Preverite, katerim jedem se morate pri pogrevanju strogo izogniti in kako pravilno ravnati z ostanki.
Živila, ki se jim pri pogrevanju strogo izognite
Nekatera živila zaradi svoje specifične sestave preprosto niso primerna za ponovno toplotno obdelavo.
Špinača in pesa: Špinača je izjemno hranljiva zelenjava, vendar se moramo njenemu ponovnemu segrevanju strogo izogibati. Vsebuje namreč veliko nitratov, ki se ob ponovnem segrevanju pretvorijo v rakotvorne nitrite. Popolnoma enako velja za peso, ki je prav tako bogata z nitrati. Strokovnjaki zato svetujejo, da jo raje jemo hladno.
Riž: Riž je najpogostejši ostanek v naši kuhinji in se velikokrat znajde v mikrovalovni pečici, čemur pa bi se morali izogniti. Riž vsebuje spore bakterij, ki jih ponovno segrevanje ne bo uničilo. Med počasnim ohlajanjem na sobni temperaturi se lahko razvije patogeni Bacillus cereus, ki proizvaja toplotno stabilen toksin. Zaužitje takšnega riža je lahko strupeno in povzroči bruhanje ter drisko. Če ga že morate pogreti, to storite najkasneje v 24 urah po pripravi, da zmanjšate tveganje. Težavo s to bakterijo pa imajo lahko tudi ostala živila, ki vsebujejo škrob, kot so testenine in škrobnata zelenjava.
Piščanec: Čeprav je piščančje meso bogat vir beljakovin, ponovno segrevanje povzroči spremembo sestave beljakovin. To lahko zaznamo kot poslabšanje okusa in kakovosti. Še pomembneje pa je, da lahko hrana, bogata z beljakovinami, pri pogrevanju povzroči prebavne težave, ker beljakovine ob kuhanju denaturirajo. Ostanke piščanca raje pametno porabite hladne v solatah ali sendvičih.
Jajca: Problematična so tudi jajca, pri katerih se je potrebno izogibati ponovnemu segrevanju kuhanih ali umešanih različic. Beljakovine v jajcih se namreč uničijo, ko so ponovno izpostavljene vročini.
Pasti mikrovalovne pečice in pravilno segrevanje
Mikrovalovne pečice so priljubljena in hitra izbira za pogrevanje ostankov, vendar imajo pomanjkljivost: hrane ne grejejo vedno enakomerno. V živilih se lahko ustvarijo nevarna hladna območja ter vroči predeli. V teh hladnih območjih lahko preživijo in uspevajo bakterije. Če uporabljate mikrovalovno pečico, hrano večkrat segrejte in premešajte, dokler ni celoten obrok resnično vroč. Prav tako se prepričajte, da vrteči krožnik v pečici deluje pravilno, kar zagotavlja bolj enakomerno segrevanje. Priporočljivo je še, da naenkrat pogrejete le eno vrsto živila. Kadar hrano pogrevate na štedilniku, pa poskrbite, da boste izbrali dovolj veliko ponev, da boste jed lahko brez težav premešali.
Zlata pravila ravnanja z ostanki hrane
Da bi se uspešno izognili zastrupitvam in okužbam s hrano, NIJZ svetuje upoštevanje preprostega pravila »razdeli in ohladi«. Ostanke razdelite v majhne posode, kar omogoča lažje in hitrejše ohlajanje, nato pa jih čim prej shranite v hladilnik ali zamrzovalnik.
Pravilno shranjevanje: Preden živila shranite na hladno, jih obvezno ohladite. Ostanke shranjujte izključno v zaprtih posodah, s čimer preprečite onesnaženje in izsušitev hrane.
Čas hrambe: V hladilniku, pri temperaturi 5 stopinj C, lahko ostanke varno shranjujete 2 do 3 dni. Občutljivejše skupine, kot so nosečnice, starejši in posamezniki z oslabelim imunskim sistemom, naj ohlajene ostanke zaužijejo že v 24 urah, da se izognejo tveganju za nevarno listeriozo. V zamrzovalniku (pri -18 stopinj C) pa lahko hrana počaka dva do tri mesece.
Pogrejte samo enkrat: Hrano smemo pogreti le enkrat, saj večkratno pogrevanje poveča tveganje za rast bakterij. Pogrejte zgolj toliko hrane, kot je zares nameravate zaužiti. Pogrevanje na najmanj 74 stopinj C bo uničilo večino nevarnih bakterij, a kot opozarjajo strokovnjaki, ne uniči določenih toksinov.
Če ob odprtju posode z ostanki niste povsem prepričani glede varnosti živila, velja osnovno varnostno pravilo: hrano raje zavrzite, kot da po nepotrebnem tvegate bolezen.
