Kandidatka je uvodoma izpostavila svoje 23-letne izkušnje s področja, ki ga bo pokrivalo ministrstvo. Trikrat je bila državna sekretarka na področju kohezije in regionalnega razvoja, v času prejšnje vlade Janeza Janše je vodila delovno skupino za pripravo načrta za okrevanje in odpornost ter strateških dokumentov za večletno proračunsko obdobje 2021–2027. Po nekaterih ocenah zato velja za najbolj strokovno izbiro v prihajajoči vladi.
Kot je razložila, se na ministrstvo podaja že petič. »Ljudi tam poznam. Nekateri so žal odšli, a verjamem, da bo ekipa dobra,« je ocenila in hkrati zastavila vprašanje, ali smo pri črpanju evropskih sredstev zares tako uspešni, kot se govori. Razložila je, da smo trenutno po uspešnosti na 20. mestu med državami članicami EU, v aktualnem obdobju lahko počrpamo 3,2 milijarde sredstev, zeleno luč imamo trenutno za 2,1 milijona.
Če so sredstva v letošnjem proračunu za izvajanje kohezijske politike zagotovljena, težave po njenih besedah nastopijo v letu 2027, saj prostih pravic porabe ni in projekti se ne morejo izvajati. Tudi za leta zatem je po njenih besedah rezerviranih premalo sredstev.
Sistem izvajanja kohezijske politike v Sloveniji je zelo centraliziran, obenem pa razdrobljen. »Želela bi si, da se začne bolj zaupati lokalnim skupnostim,« pravi. Lokalne skupnosti se bodo morale, dokler ne bo pokrajin, med seboj povezovati, obvezno je tudi sodelovanje med občinami, gospodarstvom in raziskovalno sfero, je naštela.
Napovedala je enoten portal za operativno izvajanje evropske kohezijske politike, za večjo profesionalnost javnih uslužbencev obvezno kroženje po ministrstvih in uvedbo svetovalne pisarne oziroma skupne projektne pisarne občin in gospodarskih združenj v pomoč prijaviteljem. Je tudi zagovornica uvedbe pokrajin, dokler jih ne bo, so po njenih besedah na voljo kratkoročne rešitve, ena od njih bo ta, da bo sedež ministrstva, ki ga bo vodila, v Mariboru.
Na ministrstvu bodo programirali tudi porabo sredstev v naslednjem obdobju. Trenutno po njenih besedah kaže, da bo Slovenija v obdobju 2028-2034 v proračun EU vplačala osem do devet milijard evrov, iz proračuna EU pa pridobila 5,4 milijarde. Razliko naj bi pokrivali s centraliziranimi programi na ravni EU. Ti so zelo zahtevni, podjetja in drugi upravičenci se bodo morali po opozorilih kandidatke nanje dobro pripraviti.
»Lahko obljubim strokovno, transparentno delo ter dialog z občinami, regijami, gospodarstvom in drugimi, ki uporabljajo evropska sredstva,« je sklenila. Odbor DZ za lokalno samoupravo, kohezijo in regionalni razvoj je z devetimi glasovi za in nobenim proti predstavitev kandidatke ocenil kot ustrezno. Tudi člani odbora so poudarili njeno strokovnost in izkušnje s področja, ki ga bo pokrivala.
